bRuLa gre v Singapur

Update in koncno Kambodza!

2011-09-20T02:26:00.001+08:00

Veceri, ko sama sedim za racunalnikom, so vse redkejsi. V Singapurju dogaja prakticno vsak dan. Sedaj imamo pri nas Filmski festival in prejsnji vikend sem si ogledala kar nekaj filmov. Med drugim prvenec Josha Radnorja Happythankyoumoreplease, ki ga toplo priporocam. Josh je bil eden izmed gostov festivala, tako da smo ga imeli gledalci priloznost videti v zivo in ga povprasati o tem kako je film nastal. Glede na to, da sem novopecena fenica serije How I Met Your Mother sem bila seveda super navdusena :)

Josh Radnor aka "Ted Mosby the Architect"

Konec tedna se zacenja Formula 1 in dogajalo se bo prakticno vse. Hotela sem se "sparati" do vikenda, ampak sem uspela dobiti karto od koncert Lykke Li, ki bo v sredo, tako da je moj plan sel po zlu (a meni tezko...). Vedno sem mislila, da nisem mestni tip cloveka, ampak sem se ocitno motila. Tudi New York, kjer sem prezivela pet fantasticnih dni v juliju, me je cisto navdusil. Ampak o tem naslednjic.

Ker obljuba dela dolg, bom napisala nekaj vrstic o Kambodzi, kjer sem prezivela Kitajsko novo leto (zacetek fabruarja). Od takrat je minilo kar nekaj casa, vendar so se mi nekatere stvari zelo vtisnile v spomin, tako da se bom posvetila vecinoma slednjim. Pa gremo lepo po vrsti:

1. Otroci

V Kambodzi je OGROMNO otrok. Eno tretjino prebivalstva predstavljajo otroci do 14 leta starosti in manj kot 4% prebivalstva je starejsega od 65 let! V tednu, ki sem ga prezivela na Otres Beach v Sihanoukville-u, Phnom Penh-u in in Siem Reap-u, sem videla le 2 starcka. Glavni razlog je seveda nepopisna revscina, ampak vseeno te pogled na mnozico nasmejanih otrok presune! Nihce ne prosjaci, le smejijo se "cudnim" turistom, ki se kopajo v kopalkah. Vecina domacinov se namrec ne izpostavlja soncu in vsi se kopajo obleceni. Toliko o ozavescenosti o nevarnosti UV zarkov...

2. Lokalna "moda"

Ne vem, ce je moda primerna beseda, ampak mladi kmerski fantje so me dobesedno "vrgli na rit". Vsi brez izjeme nosijo dolge hlace in srajco, ne glede na to kje se nahajajo. To je tudi njihova kopalna oprema.

Nas vodic na izletu po mangrovah. Poba je star 18 let. Kot vodic zasluzi 40 dolarjev na mesec. Polovico porabi za solanje, drugo polovico pa da svoji druzini. Spi v "opazovalnici" ob mangrovah in hranijo ga cuvaji narodnega parka Preah Sihanouk Ream. Ves cas je nasmejan.

3. Kmerska hrana

Kmerska hrana je absolutno odlicna! Ribam ali mesu s svezo zelenjavo daje mesanica zacimb (predvsem limonina trava, meta, sladka bazilika in listi kaffir limete) poseben "kmerski" okus. Preprosto in okusno.

Tipicen obrok v Mushroom point-u (Otres Beach), kjer smo preziveli tri precudovite dni. Lastniki so Slovenci :)

Vecerja v Phnom Penh-u. Sladko-kisla juha z ribo.

"Khmer barbeque" v Siem Reapu.

Khmerski "autogrill". Na postanku med avtobusno voznjo si lahko privoscite ocvrte pajke in druge zuzelke.

Trznica v Siem Reapu.

Jack fruit.

Indijski orescek.

4. Templji Angkorja

Seveda je eden izmed glavnih razlogov obiska Kambodze ogled Angkorja. Presunljivi kompleks templjev je v meni pustil mesanico obcutkov. Sprehod po rusevinah nekoc mogocne civilizacije vzbudi obcutek minljivosti. Mogocne korenine si utirajo pot med stenami templjev in stevilne roke turistov (vecina nima nobenega spostovanja do kulturnih spomenikov!) spreminjajo kipe v prah in brisejo dragocene reliefe. Na zalost Kambodza ne premore delovne sile in infrastrukture, ki bi omogocila ohranitev tega neprecenljivega spomenika. Ce bodo horde turistov nadaljevale svoj lov za najboljso facebook sliko, bodo v naslednjih 10 letih unicile polovico templjev!

Tezko je v enem dnevu absorbirati vso lepoto tega kraja. Ce bi se clovek zelel resnicno posvetiti vsem kipom in reliefom, bi potreboval najmanj en mesec. Moje skromno poznavanje Hinduizma in Budizma mi je nekoliko pomagalo, da sem prepoznala v reliefih in kipih vsaj nekaj pomembnih simbolov tega izgubljenega casa.


Vhod v Angkor Wat, najvecji tempelj na svetu.


Tempelj Ta Phrom, kjer so snemali filma Indiana Jones in Tomb Raider, in turisti, ki ne upostevajo oznak "ni prehoda".

Angkor Wat se se dan danes uporablja kot svetisce.

Hodniki v templju Preah Khan, nekoliko manj obiskanem templju, kjer lahko resnicno zacutis, da si na "svetem" kraju.

Reliefi plesalk v Plesni dvorani (tempelj Preah Khan).

Pokloni bogovom (tempelj Preah Khan).

Yoni, simbol zenskega principa (tempelj Bayon).

Lingam, simbol moskega principa in Gospoda Shive (tempelj Bayon).

Obrazi templja Bayon.


Misija: beg pred korejskimi turisti...

Za konec se jaz in moja sopotnica Mircha, ko v Siem Reap-u nazdravljava s "Tomb Reiderjem". Kao drink od Angeline Jolie, ko je tam snemala vlogo Lare Croft. Sedaj mi je popolnoma jasno zakaj je posvojila otroka v Kambodzi.

You've ben a very very bad girl bRuLa!

2011-04-11T00:36:00.001+08:00

Ja, vem...spet sem poniknila...

Kaj mi dogaja? Od Kambodze dalje vec ali manj delam, tudi za vikende [buu :(], uradno sem locena (imela sem super Divorce party!), bila sem na Malezijskem otocku Tioman za en vikend (na otoku samem manj kot 24h, ampak dobro...), bila sem na treh koncertih (Faithless, Gotan Project, MGMT s predskupino The whitest boy alive), prebrala sem knjigo "Zakaj moski ljubijo mrhe" in zacela svoj lastni "bRuLa bitch prject" ali na kratko b.b.p. (hvala Lux!), sla sem na predstavo indijskega plesa (v sariju!), zacela sem trenirati capoeiro (in zaenkrat dala Thai Chi na stran, ker nimam casa), na enem partiju so mi ukradli torbico (na sreco so jo potem nasli na moskem WCju in sem dobila vse nazaj razen fotoaparata), nasla sem novega ***megga*** frizerja v Singapurju (sorry Hairshow, ampak bi bilo predrago it v Slovenijo na strizenje) in kupla sem nov prenosni racunalnik! Po dolgem casu sem vrtela ogenjcke (sposojene) in si kupila svoje preko ebaya. Zal jih se nisem sprobala. Kupla sem si ful lepo rdeco obleko, uhane-kacje pastirje in prstan-jabolko. Aja, in gledala sem dva res super filma: Black swan in the Sucker Punch (slednjega 2x, ker je absolutno fantasticen). Se vedno strastno berem Junga - vecinoma na vlaku in pred spanjem. To je na hitro to. Kambodza pride. Kmalu... Bodite potrpezljivi :)

Moj cimr Voja mi je za Divorce party narocil torto :)

Tema partija: roza lasulje in crne obleke! Pa se pust je bil :)

Sari mi je posodila sodelavka Pratima. Top sem kupila v trgovinici na Tekka marketu (Little India) in prodajalka se je prijazno ponudila, da mi zaveze sari :) Na poti do taksija sem bila najvecja atrakcija v Little Indiji.

S sodelavko in dekleti iz sole Indijskih umetnosti po predstavi indijskega plesa.

Z Gotan Projecti po koncertu :)

Jaz in Facundo *_*, najbolj sexi harmonikas na svetu!

Kuliranje na Tiomanu.

Big Bamboooooo! Na Tiomanu po trekingu v dzungli.

Moj novi frizur :) Hvala Vinnie, resil si mi zivljenje :D

Evo, nasla sem ga!

2011-02-14T20:11:00.003+08:00

Danes sem sla mimo stojnice z revijami in TADAAAAAAAM! Nasla sem ga - najlepsega azijca ever! Vsaj na tej sliki...
Njegovo umetnisko ime je Se7en in je pevec iz Koreje.
Kaj pa vi (ve) mislite?

SIgN - moj drugi dom

2011-02-12T16:00:00.006+08:00

Halo veza, je kdo tam? ;)

Danes ne bo Kambodze, ker sem v sluzbi in nimam tukaj fotk. Ker pa imam kar nekaj casa (pomeriti moram okoli 100 vzorcev in za vsakega rabim vsaj 3 minute - zdaj pa racunajte...) in "sluzbene" fotke na skupnem disku, bom kar o vzdusju na delovnem mestu malo napisala.
Moja sefica Anna-Marie in njen moz John sta se institutu SIgN pridruzila lanskega aprila, prav tako kot jaz. V nasi "autoimunoloski" skupini je trenutno 6 deklet: sefica, dve post-doktorski raziskovalki (Raquel & jaz), dve tehnicni sodelavki (Tahira in Hui Yin) ter studentka na praksi (Weina). Johnova skupina je precej vecja in pred kratkim so se jim pridruzili trije novi post-doci (dekleta vedno upamo in molimo, da bo prisel kaksen hud tip...ta zadnji ni tko slab...). Jooj, tukaj v SG standardi za tipe kar padejo, ker te tako in tako noben ne sljivi 5 posto (preberite moj post o rumeni mrzlici, ce ga se niste).

Ker je nas lab (kot lab mislim na raziskovalno skupino) tako majhen, imamo skupne sestanke kar z Johnovo skupino. Nasa sefa sta uvedla prav lep "ritual" in sicer vsak dobi za rojstni dan torto. In to ful dobro, cokoladno, kremasto, mmmmmm..... Kaksen mesej je toliko rojstnih dnevov, da se vsak petek po sestanku basemo s tortami. Jaz imam zadnje case toliko dela, da sem celo svojo torto zamudila... ;_; solzica

Prvo praznovanje in prva torta je bila za Nivashini, bolj znana kot "Niva the Diva"

Jaz s sefoma med praznovanjem rojstnega dne od Anna-Marie

Skupinska fotka s torto za rojstni dan od Yinxia

V zacetku Januarja smo praznovali tudi Johnov 40. rojstni dan. Med njegovimi nadimki se najdejo Superman in iJohn, ker prav tako kot iPhone ve VSE.

Da bi se zahvalili za vse torte in darilca za Bozic (ja, vsakega je pred bozicem pricakalo darilce na pisalni mizi!), smo zaposleni pripravili party-presenecenje za Bozic. Takrat je nastala tale fotka.

No, seveda vmes med sestanki in zabavami tudi delamo. Vcasih prav garamo! Po novem letu smo imeli peklenski teden, ko smo morali odvzeti in procesirati 250 vzorcev krvi. Vsi zaposleni smo se udelezili tega super podviga in do konca tedna vzpostavili pravi mali tovarniski obrat.

Po norem tednu (Tahira, ki je jemala kri prostovoljcem, je v petek imela podocnjake do kolen), sta nam sefa castila vecerjo v luskani restavraciji Water and Wine pod nasim institutom, kamor gremo veckrat s sodelavci na pivo (ali vodko...).

Na institutu pa imamo se en globalni "ritual" in sicer Happy Hour ali v dobesednem prevodu "Veselo urico", ki jo organizira vsak zadnji petek v mesecu eden izmed laboratorijev. Zabava je obcasno tudi tematska - na primer za Halloween, za Bozic, za Pusta... Nas laboratorij je "tokal" zadnji petek v Januarju in tako smo imeli cast "pokriti" Kitajsko novo leto. Ceprav je na nasem institutu veliko tujcev (direktorja sta Italijanka in Francoz), so Singapurci se vedno v vecini (kot tehnicne sodelavce lahko zaposlijo samo domacine, vecina tujcev je post-doktorskih raziskovalcev). Skrivnost uspeha zabave po singapurskih merilih je HRANA. Ko smo v januarju imeli simpozij v sosednji stavbi se marsikateri Singapurec ni sramoval priznati, da je na simpozij prisel samo zaradi zastonj hrane. Khm, mislim, da ne rabim posebej povdarit, da se ne-singapurci radi udelezujemo veselih uric predvsem zaradi zastonj alkohola...

Kakorkoli, Tahiri in Sigeeti gre zahvala za odlicno organizacijo nase Vesele urice. Onidve sta se namrec pogajali z razlicnimi dobavitelji za prispevke (stroske v celoti krijejo nasi dobavitelji kemikalij, plastikovine in laboratorijske opreme). Dobili smo celo nekaj daril za nagradno novoletno zrebanje.

Tahira ob darilih za nagradno zrebanje. Obleko ji je kupila sefica!

Eden izmed nasih dobaviteljev nam je prijazno "daroval" sedem sodckov piva. Pivo, ki je ostalo, so po zabavi spile Nemke, Svicar in Sved. Bra-vo!

Skrivnost uspeha vsake singapurske zabave: hrana, hrana in se 1x hrana. Posebej ne smejo manjkati noodli in "fried rice" (izgovorjeno fly lice, poslusajte video iz mojega starega posta, jaz se vedno uscijem od smeha)!

Nasa direktorica podeljuje trofejo za najboljsi umetniski poster, ki je bil izbran na nasem oddihu v Batamu (o tem se moram pisati!). Pred njo je ze pripravljen tradicionalni yusheng, s katerim se "nazdravi" za strecno in predvsem prospeurous (uspesno in polno blagostanja) novo leto.

Yusheng :)

Kor organizatorji smo se oblekli v tradicionalna kitajska oblacila. Moja tunika s Pucco je ful tradicionalna, ja ;) Na sliki sem z mojo drago Raquel, ki si je na Batamu (na plesiscu) natrgala ahilovo tetivo. V ponedeljek ima operacijo. Srecno Raquel! :*

Nas Lab: Raquel, Tahira, Hui Yin, Jaz in Anna-Marrie z baby Davidom :)

Kung fu poza za zakljucek. Tahira, bRuLa, Raquel, Hui Yin & Niva the Diva :D

Moje drugo Kitajsko novo leto

2011-02-10T01:15:00.006+08:00

Gong Xi Fa Cai! Tako, se eno kitajsko novo leto je mimo. Iz leta Tigra smo se premaknili v leto Zajca. Ugodno leto za rojevanje otrok, pravijo Kitajci. (Otroci rojeni v letu Zajca so baje zelo ubogljivi, za razliko od Tigrov, ki se starsem upirajo).

Tokrat sem kot se za pravega "expat"-a spodobi spiz**la iz Singapurja. Destinacija: Kambodza! Sodelavci in prijatelji so odsli bodisi na Filipine, na Javo, Sri Lanko, Avstralijo ali Tajsko. Zeleni od zavisti? :P Iz Kambodze sem se vrnila vceraj in sla direkt v sluzbo. Treba sparat dopust za nesteto drugih destinacij, ni kaj.

Danes sem s svojo thai-chi skupino odsla na tradicionalno "post-kitajsko novo letno" vecerjo. Pojedino smo otvorili z yusheng-om in zakljucili s palacinkami s pasto iz rdecega fizola (vmes je bilo se kakih 9 jedi). Se vedno prebavljam :)

Drugace pa je bil zadnji mesec spet pester. Bozic in novo leto sem prezivela v Sloveniji, v januarju smo imeli imunoloski simpozij ter letni "retreat" na sosednjem indonezijskem otoku Batam. Nato sem praznovala svoj rojstni dan in odsla v Kambodzo. Vmes pa laboratorij, thai chi, indijski ples, joga in spet laboratorij. Pa kaksen zur, vecerja in pivo ali dve. Pestro, pestro. Naslednjic je na vrsti Kambodza :) Lahko noc.

Aja, pa uradno sem locena. Sedem je pravljicno stevilo :)

Sydney...koncno!

2011-01-12T02:33:00.001+08:00

Izpolnjujem novoletno obljubo. Tole sem izlivala na tipkovnico 3 ure. Vnaprej se opravicujem za slovnicne napake in upam, da ni prevec dolgocasno. Uzivajte ob branju!

Po obisku Tasmanije sem si privoscila tri nore dni v Sydneyu. Iz letalisca sem se s podzemno odpeljala na postajo "Central", peron 21, in se nastanila v hostlu cez cesto. Hostel Bounce sem nasla dva dni prej na netu in se zanj odlocila zaradi zelo pozitivnih komentarjev popotnikov, ki so tam prenocili. Hostel tudi jaz priporocam: je takoj zraven postaje, nov (odprli so ga mislim v septembru 2010), cist, na vrhu ima super teraso, v sobah imas omarice, ki jih je mogoce zakleniti (samo kljucavnico moras imeti s sabo) in na stopniscu ima super grafite :) Sobo sem si delila se s 7 dekleti, kar pa sploh ni problem, ce v sobi prezivis (prespis) 3 ure ali manj dnevno. Stiri Irke so v sobi prakticno zivele ze en mesec, ker so iskale primerno stanovanje za najem.

Dan 1

Ker sem prispela zvecer, mi je preostal le vecerni sprehod do centra mesta. Ob rahlem rosenju sem se sprehodila do pristanisca, ker sem seveda morala takoj videti Operno hiso. Zelo sem bila presenecena, ker na poti nisem srecala prav veliko ljudi. Resda vreme ni bilo kaj prida, ampak vseeno...

Po kar dolgem sprehodu sem si privoscila falafel na kiosku ob eni izmed najbolj prometnih ulic, se usedla pod izlozbeno okno in opazovala mimoidoce. V Sydneyu je neverjetno veliko Kitajcev!!! Pocutila sem se skoraj kakor v Singapurju. Edina zelo ocitna razlika je ulicna moda, ki je v Sydneyu veliko bolj domiselna. Predvsem Azijski fantje so tako spedenani, da popolnoma zasencijo svoje spremljevalke. Cisto sem bila fascinirana!
Sledilo je vprasanje vecera: kam it zurat?? Hmmmm...dekle z recepcije je omenilo Oxford street - pa naj bo Oxford street, sem si rekla in spet prepesacila kar dober kos poti. Ko sem prispela na destinacijo, sem kaj kmalu ugotovila, da gre za "gej" predel, kar me je le razveselilo. Predvsem me je razveselil pogled v enega izmed lokalov, kjer je mrgolelo postavnih pobov...v kopalkah! *_*
Seveda so moje noge kar same zavile v lokal, kjer je - nemoresdaverjames - potekal izbor za najbolj sexy tipa v kopalkah. Izbor sta vodili dve prikupni "Drag queen" in med pavzo so na sanku plesali go go plesalci. In bRuLa si je narocila pivo in uzivala ob predstavi.

V lokalu sem spoznala odstekano 50-letnico - Kim, njenega moza in njunega gej kolega Jasona. Kim je bila navdusena nad mojo fuksija rozico-brosko in padale so obojestranske runde piva in viskija. Na izboru mistra kopalk je en izmed tekmovalcev ponosno pokazal svojega tica in voditeljica je pripomnila, da se ta vecer odvija tekmovanje v kopalkah in ne tekmovanje za najlepsi penis. Zmagal je absolutni favorit vecera - tipcek z brki in brazilskimi kopalkami.
Po koncanem izboru smo se odlocali, kam bi sli in Jason se je ponudil, da bo moj party vodic in me odpeljal v Arq, "Sydney's biggest and best gay nightclub". In recem lahko le...hvala Jason!

Lady Gaga je definitivno nova gej ikona in drag kraljice iz Arq-a so pripravile res super show! Spoznala sem neverjeten folk, debata je tekla o odtenkih funksija barve, fantje so obcudovali moje licnice in me sprasevali, zakaj ne grem v "straight" club. A kaj je boljsega od plesa do jutranjih ur s prikupnimi fanti, ki super plesejo, se slacijo in ti ne tezijo?? Kmalu se nam je pridruzila se Kim in sledil je ples ter runde dokler nas prakticno niso pometli ven. Jason naslednji dan ni sel v sluzbo, ker je imel groznega macka. Jaz sem za spremembo vzela taxi in sla spat za 3 ure.

Dan 2
Na pocitnicah imam vedno "superpower" in tudi tokrat me ni pustil na cedilu. Zjutraj sem pojedla zajtrk in popila diseci earl gray v luskanem lokalcku v blizini hostla in se kot prava turistka podala na voznjo s turisticnim avtobusom.

Moja prva izstopna postaja je bil Sydney Fish Market ali raj za galebe. Po ogledu vseh razstavljenih dobrot sem se pridruzila azijskim turistom v vrstah za sashimi, ostrige in druge dobrote in si privoscila super kosilo. Galebi me niso napadli.

Moja naslednja postaja je bil Akvarij. Moram reci, da me ni pretirano navdusil - mislim, da ni vreden svoje hvale. Raje bi sla kaj drugega pogledat. No, vseeno sem bila cisto ocarana nad neverjetnimi morskimi konjicki, ki izgledajo kakor iz drugega planeta in nad jajci morskih psov. Ne le da nisem vedela, da se dolocene vrste morskih psov razmnozujejo z jajci, kaj sele da ta jajca izgledajo kakor iz kakega SCI-FI filma! Najbolj mi je zal, da nisem videla platypusa, ki je vsaj za moje pojme neverjetna zival. Kot Psyduck iz serije Pokemon! Vec turistov nas je zaman cakalo pred vivarijem in potihem smo tekmovali, kdo bo uocil to half-duck-half-beaver-half-fish (tribute to ManBearPig) bitje. Ker platypusa (ce sploh obstaja v tistem vivariju!) ni bilo na spregled, sem vsaj prebrala zelo lepo aboridzinsko legendo o platypusu. Aboridzinska plemena so si pred casom razdelila zivali, katere bodo plenila za hrano- ena zivali iz morja, druga zivali iz zraka in tretja zivali iz zemlje (kar je v bistvu zelo enostaven nacin, da se ohranja ravnotezje in se dolocene vrste ne iztrebijo - seveda je potem prisel "ful pametni" beli clovek in porusil cel sistem). V tistem daljnem casu so zivali iz razlicnih elementov (vode, zraka in zemlje) vabile platypusa, da se pridruzi njihovi skupini. Platypus pa se ni mogel odlociti za nobenega izmed elementov, ker pripada vsem trem. Tako je platypus za aboridzine postal sveta zival in nobeno izmed plemen ga ni smelo loviti. In ta neverjetna zival se je ohranila do danasnjih dni :)

Po Akvariju sem nadaljevala svoj "bus tour" in vstrajala na zgornjem nadstropju avtobusa brez strehe dokler je slo. Ko je dez postal premocan in mi je nickolikokrat skoraj odpihnilo deznik sem se predala in odsla v spodnje pokrito nadstropje. Kaksna pickica, ja sej vem...
Zadnja postaja je bila Operna hisa. Operna hisa drugic :)

Malo premrazena in premocena sem se vrnila v hostel in se kaj kmalu odpravila na svoj drugi izhod. Iskala sem primeren plac za vecerjo in pristala v Chinatownu (ma nehhaj, iz Singapurja v Chinatown...). In kaj sem jedla? Me je prav malo sram priznat...japonsko :P
V Chinatownu sem si kupila ful lep obroc za lase z ogromno fuksija rozo in fuksija metuljcke-uhane. Gospod na stojnici mi ni hotel dati popusta pod nobenim pogojem :/

Po vecerji in steklenici sakeja (mmmmmmmm....sake *_*) sem odsla v nek Irish pub z live bendom. Tam sem spoznala en par (ena punca, ki je izgledala kot Nicole Kidman v mladih letih in njen fant) in njihovega totalno nabitega kolega, ki so plesali ko zmesani. Fant od Nicole Kidman 2 me je hotel "zrihtat" nabitemu kolegu, ma uni itak ni stekal dva deci, kaj se dogaja. Pol smo sli vsi ven na cik in (ne vem od kje) sta se nam pridruzila dva Francoza - Mattheu in Amael (ki sem ga jaz pol se dva dni klicala vse mozno razen Amael - Emamel, Enamel, Mamael...). To sta neka dva odbita fizika (en dela doktorat, drugi je postoc) s katerima sem pol zurala dve noci. A njima tezko! Dragi fantje, ce greste zurat v Sydney imejte s sabo vsaj eno dekle! Zakaj? Ker punce (in njihove kolege, ajde naj jim bo) spustijo v vse klube. Zakaj? Ker je razmerje med zenskami in moskimi v klubih 1 : 6 in se vsaj 50% od teh deklet je zasedenih. Zakaj? Nimam pojma. Ampak za fante dokaj frustrirajoce. Meni je bilo mega :P
Na koncu noci smo pristali v Kings Cross-u, "red light" cetrti v Sydneyu, ki je najbolj znan po Coca Cola svetlobnem napisu (poleg kurb in strip barov). Francoza sta se na vsak nacin hotela slikati z "lokalnimi dekleti" in jaz (budala) sem sla dve dekleti vprasat, ce se lahko fanta slikata z njima. Psovke, ki so sledile, so bile najhujse, kar sem jih bila kdaj delezna (in prav ti je bRuLa, kaj pa sprasujes neumnosti!). Potem sem se kar jaz slikala z njima z mojo super mega fuksija rozo na glavi. Jutro smo docakali v parku s pticami in se (pes!!!) odpravili do nasih hostlov (ugotovili smo, da smo prakticno sosedi). Ta vecer-noc-jutro sem prehodila neverjetno stevilo kilometrov in moji podplati so se posteno pritozevali.

Dan 3

Dan 3 je bila sobota. Ob sobotah je Paddington trznica! Hotela sem obiskati vsaj eno izmed stevilnih trznic v Sydneyu in tako sem se (spet pes!) odpravila do Paddingtona. Najprej sem vsaj 1 uro iskala primeren lokal za zajtrk. Kaj je primeren lokal za zajtrk? V glavi sem imela nekaj mickenega, luskanega, bohemskega, z izborom slastnih zajtrkov varjanta "umesana jajcka s popecenim hrustljavim kruhkom s sezamovimi semeni in posusenimi paradizniki s kanckom olivnega olja in pravkar nabranimi listici bazilike z okenske police". Bila sem zelo lacna, ampak hotela sem tak lokal in tak zajtrk pa pika! In nasla sem ga :) In tam sem spoznala Anjo, Poljakinjo ki ima fanta v Sydneyu in se je pravkar stusirala in prisla na zajtrk v bliznji lokal (the lokal!). Anja mi je razlagala, kako ji je vsec ta predel Sydneya in da tu zivijo sami umetniki in kako v Sydneyu zivijo najlepsi ljudje (o tem sem se se isti vecer tudi sama prepricala). Potem mi je razlozila, kako pridem do Paddington trznice, za katero sem mislila, da je prakticno za vogalom, ampak je bila vsaj eno uro hoje stran. Spet. Na poti sem obcudovala cudovite hise v viktorijanskem slogu in stevilne butike z najbolj neverjetnimi oblacili in obutvijo. Zal za resen shopping nisem imela casa. Na Paddingtonski trznici sem si kupila unikatnega kacjega pastirja izdelanega iz papirja (drugic prilozim fotko, ga nisem se slikala) ter uro na verizici. Ne nosim namrec rocnih ur, ker mi grejo ful na zivce in vedno zacnejo smrdet v stiku s kozo. V zadnjih 15 letih sem nosila samo prstan-uro, ki sta mi jo kupila Pici in Pajo, ker sem non-stop tezila s prstan-uro (in sem jo zal zgubila). Sla sem celo k vedezevalki in baje se bom morala odlocit med dvema moskima in en mi bo dal vse kar si bom zazelela...ma nehaj!

Po obisku trznice sem se odpravila pes (!!!) nazaj do centra, v eni gothic trgovini probala gothic obleko in suje (ampak jih potem nisem kupila) in se s Francozoma dobila pri Operni hisi. Operna hisa tretjic :)

Dezevalo je in fanta nista imela deznikov. Super opremljena bRuLa pa je imela s seboj ne enega ampak kar dva prirocna modra "dezna plasca" (bolj vrecki za smeti kot kaj drugega) in tako sem se nekaj casa sprehajala po Sydneyu z dvema smrkcema.

Sprehodili smo se do predela The Rocks in tam (sicer malo kasno, ker je bil ze november) naleteli na Oktoberfest. Po pivu, bavarsko napravljenih natakaricah in jodlarskemu bendu smo se premaknili v drug lokal, kjer so imeli live bend in ga izbrali za zur plac vecera. In izbor se je izkazal za odlicnega! V pub je uletelo ene 15 deklet, ki so praznovale dekliscino in vse so bile oblecene v "vintage" oblacila iz 50-ih let. Naredile so pravo zurko in posebej se je navdusil en precej vinjen (in lusten) Italijan, ki se je odlocil, da bo bodoci nevesti priredil striptiz. Na zalost vseh prisotnih deklet in dam so ga vrgli ven iz lokala. (Precej kasneje se je sicer "cudezno" vrnil.)
Med "vintage" dekleti je bila tudi najlepsa punca kar sem jih kdaj videla v zivljenju! Prav kakor mi je bolj zgodaj tega dne pravila Anja iz Krakowa - v Sydneyu so doma najlepsi ljudje na svetu! In kaj se zgodi potem??? Valda vstopi v lokal najlepsi tip ever!!! Visok, z brki, hibrid med Casey Spoonerjem in Jake Gyllenhaalom!!! Ma kaj lahko??? Sem bla skoraj 100% da je gej, ker je prevec lep. Ampak ni.

Dan 4 ali goodbye Sydney
Zjutraj sem se spakirala, pustila stvari v hrambi v hostlu (se ena super zadeva tega hostla!) in sla na izlet na otocek Manly, ki je ena izmed mnogih destinacij, kamor se lahko odpeljes s trajektom iz Sydneyskega pristanisca. Med cakanjem na trajekt sem prisluhnila didgeridoo-ju in se super turisticno slikala z dvema aboridzinima. Skupinica je namrec del lokalne scenografije pristanisca ze nekaj let - vsak turist, ki je v zadnjih 10 letih obiskal Sydney ima vsaj dve sliki: eno z Operno v ozadnju in drugo s tema dvema aboridzinima:Vsaj zadnji dan sem imela soncek :) Na trajektu je bilo prav prijetno in se enkrat sem obcudovala Operno hiso. Operna hisa cetrtic :)
Na otocku Manly sem prakticno samo pocivala. Sezula sem si teniske in nogavice (verjetno ze zelo smrdljive) in z bosimi nogami bingljala s pomolcka ob plazi. Sonce me je grelo v hrbet in v glavo, medtem ko sem lizala sladoled in kasneje zelo vestno pisala razglednice. Ce je niste dobili pomeni, da nisem imela s seboj naslova!

Srecno 2011!

2011-01-05T01:55:00.004+08:00

Ja, vem, spet sem poniknila... Tokrat samo kratko voscilo vsem mojim bralcem: Vsem zelim vse najlepse v Novem letu in naj vam prinese same pozitivne spremembe!

Moja prva sprememba je ***nova frizura*** by Dennis Hairshow. Hvala Denis, resil si mi glavo!
Poljubcki in pozdravcki, se bom potrudila biti bolj vestna pri pisanju bloga :P

Sheds, stubby holders & prelepa narava - Tasmania

2010-11-21T22:38:00.008+08:00

Jooooj, me je prav sram, ker je toliko casa minilo od zadnje objave... Moj tempo je hypeR-active: laboratorij, thai chi, indijski ples, laboratorij, joga, tek, branje Hesseja & japonskih stripov na vlaku, laboratorij, zuRke za vikend in vcasih med tednom, pa spet laboratorij, skype ponoci in kronicno pomanjkanje spanca. Vseeno sem vmes nasla cas, da sem odsla v Avstralijo.

Moja prva destinacija je bila Tasmanija, bolj natancno Queenstown in sicer natanko 20 let po mojem prvem obisku tega precudovitega otoka. Enkrat v 50-ih letih prejsnjega stoletja sta se tja preselila dva brata moje none (Frane in Joze) in se porocila z dvema sestrama angleskega rodu. Rezultat je ogromna familija - 8 ocetovih bratrancev in sestricen, ki imajo skupno 11 otrok in zaenkrat 2 vnuka (upam, da nisem nobenega izpustila). Na Tasmanijo sem odsla na poroko Alexandre (sestricna v drugem kolenu) in Nathana (aka Piston). Odlicna priloznost, da srecam vse sorodnike na kupu :)

Nevesta in jaz

O Tasmaniji bi lahko ogromno napisala, a tokrat se bom omejila le na 3 reci, ki so me najbolj presunile, presenetile ali so se mi enostavno zdele kul. Prva stvar je takoimenovana "shed". V dobesednem prevodu je to koliba, uta ali lopa. To je kraj, kamor se sodobni Tasmanski moski umakne v svoj svet (pred zeno in otroci) in kjer se posveti tistemu, kar mu je najbolj vsec: sraufanju avta, motorja, kombija, tovornjaka ali prikolice, poslusanju najljubse glasbe, pitju piva in izdelavi domacega piva, igranju biljarda, gledanju TV s frendi, peki kruha in se bi lahko nastevala. To je svetisce sodobnega Tasmanskega moskega, kjer lahko v miru zbira in kopici vse reci, ki jih nobena zena ne bi prenesla v stanovanju: posterje Iron Maiden in drugih ikon iz mladostniskih dni, prazne steklenice vkljucno s steklenico viljamovke iz Jugoslavije (hruska je se vedno notri), casopise iz leta 1960, zbirko starih klobukov in kicastih suvenirjev, nedelujoicie telefone in drugo elektroniko...nastevala bi lahko do onemoglosti. Moj zakljucek: vsak moski na svetu bi moral imeti svojo "shed" in bRke! Mislim, da bi to privedlo do drasticnega upada locitev.
Zanimiv pa je bil pogovor o "shed", ki sem ga imela z enim mestnim mladenicem iz Sydneya. Razlagala sem mu, kako je to kul in oh in sploh, a njega je bilo vidno sram. Hitel mi je razlagati, da to sploh ni tipicno avstralsko in jih imajo samo "rednecks" (v prevodu kmetavzerji ali seljaki) iz Tasmanije. Heeeeeej, decko, ne zalit moje familije!!!

"Shed" enega od "groomsmen"-ov, kjer smo imeli afterparty po poroki.

Presunljiva zbirka orodja :)

"Shed" od ocetovega bratranca Davida. Iste posterje od Iron Maiden je imel pred 20 leti v svoji sobi :)

V Davidovi "shed" je veliko stvari iz bivse Juge, kot naprimer tale zastavica.

Jimova "shed" je v bistvu kar cela hisica, ki ji on pravi "the Farm". Z zeno zivita v turisticnem mestecu (Adventure bay!) na otocku Bruny na jugo-vzhodni obali Tasmanije. Dneve prezivi vecinoma na svoji kmetiji, ker pravi da ga je nemogoce prenasati in tukaj lahko v miru pije svoje domace pivo. In pece kruh, ki je odlicen!

V Jimovi kuhinji je zbirka reci iz njegove mladosti. Posebej mi je povdaril, da ni nobena stvar kupljena v antikvarijatu ali na boljsjem sejmu, ampak ima vsak rec svoj pomen in svoje mesto v njegovem zivljenju.

Med stevilnimi recmi v Jimovi kuhinjici sem "uocila" bankovec za 100 tolarjev! Darilo od ene slovenske turistke ene 10 let nazaj ;)

V Jimovi "shed" ne more manjkati miza za bilijard.

Zanimivost Jimove kmetije je, da ima kmetija sama prav tako "shed", kjer se kopici vsa mozna krama. Ampak vsak kos krame svoje mesto najde. Prej ali slej :)

Naslednja rec, ki se mi zdi super kul so "stubby holders"!!! Ti ovitki iz neoprena ali poliestra so namenjeni hlajenju piva in so obvezen Tasmanski kuhinjski pripomocek. Namesto "konfetov" smo vsi svatje na poroki dobili v spomin stubby holder - how cool is that?? Tako imam zdaj zbirko treh "hladilcev piva", ki tukaj v Singapurju pridejo vec kot prav: souvenir, ki sem ga kupila na letaliscu (z obcestnimi avstralskimi znaki,) darilo iz poroke in stubby holder, ki mi ga je dal v spomin lastnik ene gostilne na Tasmaniji. Happy bRuLa :D

Moja zbirka stubby holderjev :)

Nenazadnje pa se najlepsa stvar na Tasmaniji - Tasmanska narava!!! Tukaj sem se nauzila toliko lepote kot ze dolgo ne, kar vdihavala sem jo vase. Vonj po evkaliptusu, gobah, vlagi in oceanu. Neprecenljivo!

Priloznost sem imela videti kar nekaj zivali v njihovem naravnem okolju. Okrog Jimove kmetije kar mrgoli wallaby-jev, predvsem se hiski priblizajo pozno popoldne, kjer se pasejo na najslajsi travi dalec naokrog. Med njimi sta bila tudi dva albino wallaby-ja in veliko samick z mladicki oz. "joeys". Kako mocne zadnje tacke imajo se zaves sele, ko jih prestrasis (na primer ko se prevec priblizas za fotografiranje) in odskacejo stran - njihovo topotanje po travi kar odmeva!

Wallaby & albino wallaby :)

Samicka z joey-em

Med voznjo po otocku Bruny sem ob cesti uocila ekidno, enega izmed edinih dveh sesalcev na Zemlji, ki valijo jajca. Ta zivalica z selo smesno hojo je mesanica med jezem, mravljincarjem in pticem. Jep, narava je res neverjetna :)

Se enkrat sem se izkazala kot neverjeten iskalec zivali - na poti skozi gozdicek ob obali Bruny-ja sem na gozdnih tleh zagledala dva kuscarja - mamico in mladicka verjetno. Ocetov bratranec Jon me je poucil, da gre za Blue tongue lizard - kuscarja z modrim jezikom. In res, mamica nama je pokazala svoj modri jezik, ko sva se prevec posvetila njenemu mladicku :)

Naslednji dan po poroki me je Jon peljal na voznjo s stirikolesnikom po divjih poteh, ki prepredajo gricevnato pokrajino v okolici Queenstowna. Tej hribi so bogati z najrazlicnejsimi rudninami in mestece Queenstown je v bistvu zraslo iz male rudarske vasice. Zdaj so rudarsko industrijo prevzeli Indijci in domacini so vidni nezadovoljni...

Jon - moj voznik po gricevnati pokrajini v okolici Queenstown-a.

Pogled na Queenstown v dolini iz hriba Mount Huxley.

Na hribu Huxley je nekaksno pokopalisce debel drevesa King William Pine. Debla lezijo povsod naokrog in za domacine so sveta, zato jih (obicajno) ne odvazajo domov. Zaradi vetra, ki je tukaj dokaj mocan, imajo debla precudovito obliko. Jaz sem tukaj pozirala na enem izmed njih :)

Na Tasmanijo se naslednjic vrnem poleti. Tokrat je premrzlo, da bi se sla kopat v ocean ali pa "tauhat" za abalone (kar Jon med drugim pocne). Morje in plaze so precudovite. Jon me je peljal na kar nekaj skritih kotickov. Veliko (premoznih) ljudi ima na otoku Bruny vikende in zaprte prehode do njihovih hisk. S tem je seveda zaprt tudi prehod do cudovitih plaz v blizini njihovih vikendov. Tako imajo ti ljudje prakticno svoje privatne plaze! Na sreco Jon pozna necaka od enega izmed teh srecnezev in dovolil nama je, da "ilegalno" preckava njegovo ozemlje, da bi prisla do obale. In ta je preprosto...cudovita. Prilagam nekaj fotk.

O mojem obisku Sydneya pa drugic.

Tasmanija - preprosto lepa :)

Okna in procelja

2010-10-07T00:44:00.004+08:00

Se malo Melake. Ker je tako raznovrstna in barvita :)

Melaka

2010-10-04T01:29:00.007+08:00

Zadnje case se mi toliko dogaja, da sploh ne utegnem pisati! :D

Prejsnjo soboto sva se z Mirjano odpravili v Melako in preziveli prav lep vikend v tem malem a zelo zivem mestecu.

Za priblizno 4-urno voznjo iz Singapurja v Melako na luksuznem avtobusu je potrebno odsteti le 23 singapurskih dolarjev (cca 13 evrov). Na avtobusu smo gledali film Karate kid...prosim, NE it gledat tega filma!

Prijazni taksist naju je iz Melake Sentral (pisi kao sto govoris je , kakor sem ze pisala, ena glavnih znacilnosti Malezije) odpeljal do prenocisca v centru mesta v 30-let starem taksiju s klimo (!!). Prenociti sva hoteli v Sama-Sama guest house (nasli sva ga v Lonely planetu), vendar je bil poln, tako da naju je lustni decko iz "recepcije" nastanil v sosednjem hostlu. Oba hostla sta prav ocarljiva - v pritlicju so skupni prostori za druzenje, odprt atrij z ribnikom, sanitarije in kopalnica, v zgornjih prostorih pa so posamicne sobe ter skupinska soba z mnogimi lezisci. Po strmih stopnicah se lahko povzpnes celo na streho, kjer sva z Mirjano naredili mini "foto shooting".

Najina soba z roza mrezo za komarje. Sexy :P

Ocarljivi atrij v pritlicju hostla. Cena za to ocarljivost: videla sem najvecjo podgano v mojem zivljenju! Kot nutrija :P

Na strehi. Pogled spominja na Piran :)

K obema hostloma spada tudi kavarna Voyage Travellers' Lounge, kjer lahko zjutraj izbiras med sestimi razlicnimi zajtrki (in vsi izgledajo odlicno!), zvecer pa kuliras ob glasbi v zivo. Kitajska pevka, ki je imela koncert v soboto zvecer me je s svojim bozanskim glasom spravila v trans! Mircha je sicer skoraj zaspala, ker je bil za njo zelo naporen teden.

Voyage travellers' lounge. Definitivno moj najljubsi lokal v Melaki.

Notranjost Voyage travellers' lounge. Res skuliran bar.
Koncert plac.

No, pa se malo zgodovine. Melako so si skozi zgodovino podajali mnogi gospodarji: kitajski plemici, portugalski in nizozemski trgovci ter angleski kolonialisti. Vse to se odraza v barviti arhitekturi mesta in predvsem rdeca mestna hisa ter rusevine cerkve na vrhu hribcka so izrazito evropski. Kitajsko plemstvo, ki se je naselilo v Melaki, se je pomesalo z domorodnimi Malezijci in prevzelo malezijske obicaje. Nastali "mesanici" se pravi Peranakan in zaznamuje jo predvsem posebna hrana, nacin oblacenja ter arhitektura.

Rusevine, ki so jih za seboj pustili Portugalci. Oni so sicer zgradili cerkev, Britanci pa so jo kasneje uporabljali koit utrdbo za shranjevanje smodnika:

Tipico procelje v Peranakan slogu:

Rdeca mestna hisa:

Obiskali sva tudi enega izmed stevilnih muzejev v Melaki - muzej zmajev in muzej lepote. V muzeju zmajev so mene seveda najbolj zanimali zmaji z motivi kacjih pastirjev, ki vecinoma izvirajo iz Japonske. Muzej lepote ima sicer zelo zanimiv koncept - je antropoloski muzej posvecen bolecim posegom v clovesko telo, ki pa so skozi zgodovino (oziroma pri nekaterih ljudsvtih se danes) predstavljali standarde lepote (podaljsevanje vratov, podaljsevanje lobanj, zmanjsevanje stopal, tetoviranje, vstavljanje ploscic v ustnice, itd.). Zanimiv muzej, a potreben temeljite prenove.

Obvezna stvar, ki jo je potrebno narediti v Melaki, je najem super kicaste rikse. Z Mirjano sva si vzele cas, da izbereva ta pravega voznika (ne presuhega, revcka) in izbrale krepkega simpaticnega fanta. Vprasal naju je, ce zeliva glasbo in medve "ja, valda" in nato smo se furali po Melaki z remiksi Lady Gaga na ves glas. Jaz sem seveda plesala s svojim novim kavbojskim klobukom na glavi in mahala navdusenim mimoidocim. Neprecenljivi trenutki.

bRuLa & Mircha on a Riksha ride (najin sofer naju je slikal in mi celo posodil svoje falsh reybanke):

Se nekaj utrinkov iz najinega potepanja po Melaki in grem spat. Tukaj je skoraj 2 zjutraj in jutri je treba v sluzbo. Lahko noc Slovenija!

East Coast Park

2010-09-20T00:03:00.000+08:00

Iz zahodnega dela sem se preselila na vzhod in dozivljam cisto nov Singapur. Moja sodelavka Raquel mi je ves cas pravila, da je "East the best" in moram reci, da se zaenkrat kar strinjam. Ena izmed prednosti je vsekakor ta, da sedaj zivim dokaj blizu East Coast parka. V petek sem sprvic obiskala park, ker sem Raquel obljubila, da jo naucim rolat. Ker se je izkazalo, da je naravni talent, bova ta teden sli kupit rolerje v Mustafa center (to je nakupovalni center v Little India, kjer lahko kupis VSE, ampak res VSE).

Danes sem sla spet v park in prerolala kar nekaj kilometrov. Ker je nedelja, je bilo v parku ogromno ljudi: kolesarjev, tekacev, rolerjev, sprehajalcev, ribicev, skupinic na pikniku (v parku lahko najames rostilj plac), nekateri so spuscali zmaje, drugi izvajali akrobacije v skateparku ali v laguni za wakeboard (ne kot trenutno v Ljubljani kar po poplavljenih cestah). Edino kar zmoti to idilo je pogled na morje - ki je seveda, polno ladij.

Cez vikend Malezijci v parku radi sotorijo. Kakor za vsako stvar v Singapurju, moras seveda zaprositi za dovoljenje (in placati, predpostavljam).

Ker se stemni ze ob sedmih, si skupine na piknik prinesejo lampijoncke in prskalice. Lustno :)

Che mondo sarebbe senza IKEA?

2010-09-14T01:43:00.001+08:00

Tako, sobica je opremljena. V soboto sem se odpravila v IKEO, nakupila vse kar je bilo na mojem seznamu in srce mi je poskocilo, ko ni bilo gnece na postajaliscu za taksije (sodelavka je pred tednom dni cakala na taksi vec casa kolikor je dejansko porabila v Ikeji!). Prijazni taksist mi je pomagal prenesti vse skatle do dvigala. Zala mi je posodila orodje (hvaaaaalaaaaa Zala!) in en dve tri (tudi stiri, pet, sest, ce tocno ne sledis navodilom), moje nove omarice so bile nared.

Sem ze omenila, da obozujem kacje pastirje?

Kaj dogaja v Singapurju

2010-09-07T22:54:00.004+08:00

Zadnji mesec se v Singapurju na polno dogaja. Za Kitajce Sedmi mesec (oz. Mesec duhov) in za muslimane Ramadan.

Sedmega meseca po kitajskem koledarju se odprejo vrata podzemlja in duhovi hodijo po zemlji, vkljucno z duhovi prednikov. Kitajci pripravljajo duhovom daritve v obliki hrane in pijace, prizigajo kadilne palicice in zazigajo papirnata "darila". Na ta nacin lahko posljejo prednikom v podzemlje denar, oblacila, avtomobile, domovanja in druge zadeve, ki jih duhovi v onostranstvu potrebujejo za vsakodnevno prezivetje. Mislim, da obstajajo tudi papirnate verzije ljubimcev...

Na poti do nasega instituta so prav tako pripravili "transportacijsko postajo" opremljeno s sodi v katerih se kuri "denar" in druge reci, ki bi jih zeleli poslati umrlim svojcem.

Daritve v obliki hrane in pijace na ulici v Geylangu, moji novi soseski.

Ramadan se pocasi bliza koncu in verjamem, da se muslimani ze prav veselijo cetrtka, ko bo konec posta. V petek je v Singapurju drzavni praznik Hari Raya (v dobesednem prevodu Dan praznovanja), malezijska razlicica arabskega Eid ul-fitr. Malezijski Serai market v Geylangu je temu primerno ze cel mesec okrasen in nabito poln ljudi. Ceprav zivim 15 minut hoje od marketa, ga se nisem uspela obiskati Kljub temu, da je odprt 24 na dan). Baje da bo v cetrtek zvecer vse blago na razprodaji, bo treba iti precekirat ;)

Okrasena ulica ob Serai marketu.

Moseja v Geylangu.

Selitev :)))

2010-09-05T02:01:00.002+08:00

V ponedeljek sem se KONCNO preselila v novi flat. Kot se za samsko expat spodobi, zivim v "full facility condo-tu" z bazenom in telovadnico.

Skoraj dva meseca sem prezivela pri Mirjani, v zelo luskanem condotu v Tanah Merah. Zal cistoca ni bila ena vrlin glavnega podnajemnika, zato se je tudi Mirjana odlocila, da se preseli z mano. Na zacetku avgusta smo v Tanah Merah organizirali rostiljado in tam sva spoznale Vojo, simpaticnega post-doca iz Srbije, ki je sedaj najin cimer.

Nekaj utrinkov iz barbecu-ja v Tanah Merah.

Glede na nas post-doktorski budget smo si lahko privoscili le condo v Geylangu, ki je Singapurski "red light district" in je znan po odlicni hrani in najboljsih durianih v Singapurju. Ta predel je zelo zivahen in ima pravi azijski pridih. Vceraj sva sle z Mirjano na "Tour de Geylang", da spoznava svojo novo sosesko in bile sva prava atrakcija (ene par tipov na kolesih ali motorjih se je skoraj zaletelo, hahahaha). To ni kraj, kamor bi zahajali Kavkazijci zvecer ven in se posebno ne dekleta. Ampak sva se prav zabavale in domacini so bili res prijazni.
Se par fotk mojega novega domovanja, The Sunny Spring condo:

Tukajsnji condoti nimajo le kicastih imen (the Sunny Spring, Versailles, Oleander Towers, The Arte, Flamingo Valley - te je najjaci), ampak tudi veliko kicastih kipov in fontan. Ne vem zakaj, ocitno je to nek singapurski standard za condominiume... No, vseeno vse skupaj izgleda mnogo bolje kot HDB, cevi so znotraj zidov in v sobi nimam samo ene vticnice :)

Evo se mojo novo posteljico na kateri prav super spim. Ne skrbet, imam dovolj prostora tudi za obiske - se vedno vabljeni v Singapur :)

Kaksne polze risejo singapurski otroci?

2010-08-27T19:58:00.000+08:00

V torek sem na poti v moje zacasno domovanje na polno zmastila polza. "Hrsck!" je naredilo pod mojim podplatom. Jooooj, neeee....nisem hotela...ampak bilo je prepozno, od polza ni vec kaj dosti ostalo.

Tukajsnji polzi nimajo okroglih hisic, ampak konicaste. Kaksno evolucijsko prednost to predstavlja, ne bi vedela. Mogoce imajo tam gor, "na vrhu konicastega neboticnika", montirano klimatsko napravo.

Yellow fever

2010-08-23T00:45:00.001+08:00

V zadnjem mesecu sem tolikokrat slisala za "Yellow fever" (v dobesednem prevodu rumena mrzlica), da moram tej temi obvezno posvetiti (vsaj) eno objavo.

Ce povprasamo mimoidocega (heteroseksualnega) kavkazijca o njegovi najvecji eroticni fantaziji, bo v 99.9% odgovor “seks z (vsaj) dvema zenskama” ali “seks z Azijko”. No, tukaj v Aziji se kavkazijski moski kar naenkrat znajde v poplavi Azijskih zensk (v svoji najburnejsi seksualni fantaziji ever - sex z MNOGIMI Azijkami naenkrat), zaradi cesar se mu lahko preprosto “zmesa”, cemur tukaj pravijo “da ga je zagrabila rumena mrlica”. Eden izmed vodij laboratorijev na nasem institutu (po rodu Francoz) mi je zadnjic zaupal, da ne bo vec zaposlil nobenega moskega post-doktorskega raziskovalca. Rekel je, da vse te fante zagrabi rumena mrzlica, da se jim cisto zmesa in da jim delo postane sele druga briga. On sam nima problemov z rumeno mrzlico, ker je itak porocen z Japonko (zadnjic sem ga videla, kako se je sprehajal s svojo prelepo japonsko zeno in dvema precudovitima hcerkicama).Torej, kaj je tako privlacno na Azijkah? Vecinoma so drobne, nekako krhke, zelo svelte polti (tukaj se dekleta izogibajo sonca kakor samega hudica, zato niso zgubane niti pri 50-ih), skoraj vse imajo zelo lepe dolge lase in seveda "skrivnostne" azijske oci. Po besedah singapurske prijateljice Cathrine, se singapurska dekleta ne ukvarjajo kaj prevec s sportom, ampak ocitno imajo zavidanja vredne gene, ker nimajo ravno problemov s kilogrami (ceprav se populacija obilnejsih ljudi tudi tukaj veca). Kolega enega kolega, ki zivi v Vietnamu, je razkril, da so njemu najbolj vsec dekleta iz Tajvana, ker imajo tako brezhibno urejene nohte na rokah in na nogah (ali je to moskim res tako pomembno??). Ker sem sedaj samska (in to v Singapurju!) se seveda ubadam s takimi vprasanji, kajti tukaj ima vsak drugi kavkazijec Azijsko dekle (ali zeno).

Pisala sem ze o tem, da se Singapurke ful “pedenajo”. Catherine pravi, da so jim to, da mora zenska vedno izgledati brezhibno, vcepili v glavo ze od malih nog. Ko se kitajske druzine zberejo na kup ob razlicnih praznovanjih, je kritika izgleda mladih deklet neizogibni del pogovora. Ce se na primer dekle zredi ji bo celotna druzina brez olepsav dala vedeti, da to ni sprejemljivo.
Nas Srbski kolega, ki je zivel ze v mnogih drzavah po svetu in ima za seboj ze dva zakona (zadnja zena je Jungovski psihoanalitik!) je podal zanimivo razlago o kulturnih razlikah med Azijkami in zenskami iz Zahoda. Rekel je, da smo si na Zahodu zenske izborile veliko pravic in imamo v druzbi poseben status. Zaradi tega se nekako pocutimo varne in si lahko privoscimo marsikaj, tudi to, da se zredimo, se ne depiliramo, imamo mastne lase in si pustimo rasti brke (malo karikiram). Na Kitajskem pa deklice se vedno niso zazeljene. Se vedno si druzine zelijo moskega potomca in zaradi zakona o enem otroku so na Kitajskem pomorili veliko dojencic (kar je privedlo do nesorazmerja med stevilom moskih in zensk, vendar to je ze tema za novo debato). Zaradi tega se mora azijska zenska, predvsem Kitajka, ves cas dokazovati in izgledati mora brezhibno - da jo bo druzina bodocega soproga sprejela kot nevesto in da bo nasplosno sprejeta v druzbi. Zadnjic sem na vlaku opazovala deklico, morala je biti stara nekje okrog 12-13 let, ki je cesala svoje dolge crne lase priblizno 10 minut in se gledala v majhno prirocno ogledalce. Na glavi je imela rdec obroc, katerega funkcija je bila izkljucno okrasna, in na glavo si ga je postavila z mojstrsko previdnostjo. Vprasala je prijateljico, ki je sedela zraven nje, ce izgleda OK, ampak kolegica ji je ocitno rekla, da nekaj ni v redu (kaj ??) in deklica z obrocem si je vidno navelicana snela obroc in zacela celoten postopek znova... Razmisljala sem, kaj sem jaz delala, ko sem bila stara 12-13 let...hmmmmm....gledala risanke...?

Hmmmm, how to compete with this? With my intellect? Hahahahaahahahaha.....

La notte di San Lorenzo

2010-08-14T02:30:00.006+08:00

Na noc Svetega Lorenza padajo z neba zvezde in Italijani verjamejo, da se na to noc uresnicijo sanje. Prejle sem po skajpu govorila z mamo in povedala mi je cudovito zgodbo. Pred 28 leti si je na to noc zazelela, da bi zanosila. In cez 9 mesecev se je rodila moja sestra. Rekla mi je naj grem ven in si zazelim svojo zeljo. In tako sem oblekla svoje fuksija pajkice, ki se prav cudovito podajo k moji kanotjeri rahlo drugacnega fuksija odtenka in prav tako fuksija polakiranim nohtom na nogah. Seveda sem obula fuksija japonke s fuksija blescicami in manjkali so le moji novi fuksija uhani in (nemoresdaverjames) skoraj fuksija Chanel sminka.

V Singapurju v splosnem velja, da ne vidis zvezd. Vendar je Tanah Merah, kjer trenutno zivim kot zajedalec v Mirjanini sobi (hvalaaaa Mircha :-***), svetla singapurska izjema. Zal pa se pripravlja na dez in nebo je oblacno. Sicer pa (moje znanje astronomije je zelo omejeno) - ali zvezde avgusta padajo le nad Evropo? Vseeno sem se zleknila na lezalnik pred bazenom (sem omenila, da zivim v "full facility condo-tu"?), skadila dva cika in zrla v koscek neba, ki ga niso zastirali oblaki. Zal danes ne bo nic z mojimi zeljami...

Slisim, kako nad oblaki letijo letala (letalisce Changi je namrec zelo blizu). Predstavljam si, kako bi bilo, ce bi zdaj en kos letala padel v bazen. Spomnim se na Donnie Darkota, enega mojih najljubsih filmov (pa ne samo zaradi Jake-a Gyllenhaal-a, ki je absolutno the cutest guy ever), kjer na Donnijevo posteljo pade z neba letalski motor. Moram si se enkrat ogledati ta film. Jake pa je itak po novem moj spremljevalec, ker sem si kupila lego figurico - obesek za kljuce princa Dastana iz Prince of Persia. Skoda, da ne obstaja lego figurica Casey Spooner.

Jake...simply irresistible :D

Moje nove pridobitve: Chanel gorgeous sminka, fuksija uhani, prenosni Jake in moja spremljevalka na poti v sluzbo in iz nje - Eat Pray Love (hvala Marko!). Ne morem mimo vprasanja, zakaj Julia Roberts (kolko let ma??) igra 31-letnico (same age as me *_*). Mogoce bom sla na Bali...

Tree Top Walk

2010-08-03T01:47:00.002+08:00

Se ena sobota v naravi, tokrat v MacRitchie naravnem rezervatu, ki varuje se enega zadnjih delckov neokrnjenega singapurskega gozda in njegove prebivalce. Ko zivis v mestu, ki se ti zdi kakor ogromen nakupovalni center, je sprehod po dezevnem pragozdu prav posebno dozivetje.

Poslusali smo zvoke gozda, ga vonjali, tipali in obcudovali njegovo lepoto. Srecali smo tudi veliko zivalic, najbolj zabavne pa so seveda bile opice.

Fotke sem posnela s svojim novim fotoapatom, s katerim sem sicer ful zadovoljna (Canon Power Shot SX210 IS, violicaste barve!), ampak moram se format nastimat... :P

bRuLa na vznozju stopnic, ki jo bodo popeljale neznano kam :)

Bollywood veggies

2010-07-26T00:06:00.000+08:00

Prejsnjo soboto smo sli iskat krave. Dobili smo se v centru mesta in se s podzemno odpeljali do Kranji-ja. Tam smo se vkrcali na Kranji Express, ki je kljub pompoznemu imenu le navaden mini-avtobusek, in nasa dogodivscina se je pricela.Nasa prva postaja je bila kmetija Bollywood Veggies. Ko se po sestih mesecih mestnega zivljenja znajdes na taksnem kraju, se ti zdi, da si prisel v raj. Zacutis lahko, da je celotna kmetija eno veliko zivo bitje in vsak polz, metulj, kacji pastir ali komar je tam s tocno dolocenim namenom.Kmetija je sad 10-letnega trdega dela gospe Ivy (bolj znane kot Poison Ivy) in njenega moza in njuno vodilo, Indijanski rek, je zapisano ob vhodu na kmetijo: "It will be too late when people realise they can't eat money."

Gospa Ivy je prav posebna gospa. Je pol Kitajka in pol Indijka in s ponosom pove, da so njeni predniki bili bojevniki in ne suznji. Pri sebi ima vedno dva noza: enega ima za moza (da ga odstrani, ko ji bo odsluzil) in drugega, miniaturnega, za trebljenje zob. Povedala nam je prav zanimivo zgodbo o beli rasi. Rekla nam je takole: "Obstajajo crne opice, rumene opice in rjave opice. Crna rasa, rjava rasa in rumena rasa so se razvile iz opic. Je kdo ze kdaj videl belo opico? Ne, bela opica ne obstaja. Razen bolane opice (albino). Na Baliju verjamejo, da je bela rasa prisla iz neba. In na Baliju se vedno molijo, da so belci dobri duhovi (good spirits)." To me je res presenetilo. Se vedno molijo, res? Po vsem kar smo naredili? Uau...

Poleg cudovite narave in zanimivega srecanja z gospo Ivy Bollywood veggies ponuja tudi izjemno okusno hrano "direkt iz vrta". Jedi dobesedno nismo mogli prehvaliti. Bananin curry z rjavim rizem in papajina solata s cvetnimi listici in orescki sta le dve izmed jedi, ki jih lahko najdete na njihovem jedilniku.

Do kmetije se bom zagotovo se veckrat odpeljala - na svez zrak in na bozansko kosilo :)
Adam "Grizzly Adams" in gospa Ivy. Adam je kasneje tega dne poslal svoje prvo sms sporocilo. Iz srca smo mu cestitali :D

Moje novo zivljenje

2010-07-20T22:24:00.001+08:00

Naj vam najprej povem zgodbo o kacjem pastirju in somu.

Srecala sta se po nakljucju, ko je som priplaval na povrsje in ko je kacji pastir sedel na lokvanjev list. Nekaj ju je premamilo, ti dve tako razlicni bitji, kacjega pastirja globina somovih oci in soma lesketanje sonca v krilih kacjega pastirja. In za trenutek je svet obstal in vse je bilo mogoce.
Toda som se slej ko prej mora vrniti v globine in kacji pastir mora poleteti v visave. In tako sta spet odsla, vsak svoji samoti naproti.

Z mozem sva se razsla. Moja dusa je dozivela vihar in brodolom in zdaj jo spet sestavljam skupaj na oddaljenem singapurskem otoku. To je zame tezek cas. Cas, ko se vrnes k starim prijateljem Minattiju, Mlakarju, gospodu Hesseju in Jungu. Cas, ko se z vsemi mocmi trudis ne smiliti se samemu sebi ampak zaceti novo zivljenje. Spet.
Na sreco ti v taksnih trenutkih priskoci na pomoc Stvarstvo in res sem na moc hvalezna za vse lepe ljudi, ki sem jih v zadnjih tednih spoznala. Hvala sodelavki Raquel, ki se trudi, da bi me razvedrila, in predvsem hvala Mirjani, ki me je sprejela kot zacasno cimro in mi stoji ob strani, ceprav se poznava sele kratek cas. Hvala Catherine, ki je postala moj shopping guru in mi posodila knjigo "How to avoid marrying a jerk" (po tem kar sem do sedaj prebrala sva z bivsim mozem naredila vse mozne napake). In hvala Zali, ki je v soboto organizirala krasen izlet.
"Ah taku je, kaj ces" bi rekel moj pokojni nonic. Odlocila sem se tvegati, vsaj enkrat v zivljenju, in posteno sem se opekla. Vendar mi ni zal, verjamem da mi bo ta izkusnja pomagala v nadaljnem zivljenju in nikomur vec ne bom dovolila, da tako ravna z mano. Vseeno pa boli dejstvo, da nekomu, ki ti je le trenutek pred tem zagotavljal, da si zenska njegovega zivljenja, ne pomenis absolutno nic in komaj caka, da se te resi. Ampak, tudi to bom prebrodila in sedaj je cas moj najboljsi prijatelj.

S Catherine in Britom, se enim novim prijateljem, smo v soboto zvecer sedeli ob oknu lokala v 70. nadstropju. Mesto se je lesketalo pod mano in me vabilo, da ga raziscem. bRuLa is getting ready! Pripravljam se na moje novo samsko zivljenje v Singapurju. In se vedno verjamem da se nekje skriva sreca tudi zame :)

p.s. Zelo bi bila vesela, ce bi mi kdo lahko poslal kaksno knjigo gospoda Hermana Hesseja v slovenscini (seveda vam nakazem stroske). Ce vam ni odvec, mi prosim posljite sporocilo. Hvala.

Obisk Johor Bahruja ali odgovor na vprasanje "Ali je Singapur res tako cist?"

2010-07-06T23:36:00.014+08:00

To je bilo eno izmed najbolj pogostih vprasanj, ki sem jih slisala med svojim nedavnim obiskom Slovenije. In vsem sem razlozila, da ni tako brezmadezno cist, kot si ljudje predstavljajo, predvsem pa ne najina cetrt Ghim Moh. Poleg tega zelo pogresam nase "ekoloske" otoke, ker imamo tukaj le eno kanto za reciklazo (za papir, steklo, plocevinke, plastiko in tekstil skupaj) za 2 ogromna bloka:

Vendar, med svojim obiskom Slovenije se nisem se zavedala pomembnega dejstva in sicer da Singapur dejansko je brezmadezno cist - v primerjavi s sosednjimi drzavami. Cistoca Singapurja se namrec ne razlikuje bistveno od svicarske, avstrijske in (ponekod) tudi slovenske. V trenutku ko pa clovek prestopi singapursko-malezijsko mejo (kar sva storila dva tedna nazaj), je razlika vec kot ocitna, oziroma kar presunljiva. Kratek most (in druga pravila) so dovolj, da kupi smeti v Johor Bahruju lezijo vsepovsod. Kar sploh nikogar ne moti.No, Johor Bahru pa ne premore samo smeti, povozenih podgan, potepuskih psov in umazanih WC-jev. Na lokalnih trznicah (ali kar iz avtomobilskega prtljaznika) lahko namrec kupite najrazlicnejse kultivarje (vrste) svezega duriana. Presenetila sem samo sebe in kar nekaj tega prijetno smrdljivega sadeza tudi zauzila! Pri prvih dvek kosih sem prav res dozivela "okus ni prav nic podoben vonju, ampak je zelo sladek" (kar zatrjujejo skoraj vsi Singapurci), ampak pri tretjem kosu mi je slo ze skoraj na bruhanje.Zanimivost Johor Bahruja je tudi zelo dosledno upostevanje pravila "pisi kao sto govoris", kar pride posebno do izraza pri napisih nad trgovinami in lokali. Imena restavracij so prav tako zelo izvirna, kot na primer Very Very Nice Restoran, Wonderful Restoran itd.Tudi ta WC signalizacija me je fascinirala:
Dolocenih zadev v Johor Bahruju pa prav res ne razumem. Prosim za kaksen namig, kaj naj bi ta puscica (v najini hotelski sobi) predstavljala:Za konec: ce ne greste v Johor Bahru na tekmovanje iz Thai Chija, po svez durian ali na ekskurzijo v okviru raziskave o singapurski nad-cistoci, obiska ne priporocam.

Evo me nazaj

2010-07-01T23:04:00.006+08:00

Opravicujem se za "kratek" premor, ampak zadnji mesec (in skoraj pol, ups!) je bil res nor. Odkar se je zacelo "ta pravo" delo v laboratoriju, med tednom nimam skoraj nic casa, vikendi pa so tudi bili vsi "zabukirani". Zadnji vikend v maju sva odsla na prepotrebni oddih na sosednji Indonezijski otok Bintan, nato sem odletela za 9 dni v Slovenijo (in si uredila status davcnega nerezidenta, juhuhu!), potem sva imela obiske iz Slovenije in prejsnji vikend sva sla v Malezijo na tekmovanje thai chija (jaz le kot gledalka, ker sem se vedno zacetnik). Vmes smo seveda navijali za Slovenijo :)

Zivljenje se pocasi vraca nazaj v ustaljeni ritem in po dolgem casu sem doma sedla za racunalnik. Nabralo se je veliko novega materiala za objave, tako da se nisem rekla zadnje :) Tipkam kmalu, do takrat pa uzivajte ob fotkah iz Bintan Lagoon Resorta.

Garanguni

2010-05-18T22:30:00.001+08:00

Na mojem novem delovnem mestu koncno interagiram z domacini (no, vecinoma domacinkami) in vsak dan izvem kaj zanimivega o Singapurju. Tako sem enkrat prejsnji teden izvedela za pravi izvor troblj enja po hodnikih HDB-jev. Vecinoma namrec ne gre za prodajalce hrane (kakor sva mislila) ampak za garanguni-je (ali karanguni-je).

Torej, garanguni je "zbiralec smeti" in ker je odlaganje oz. kopicenje smeti na majhnem otoku lahko velik problem, so garanguni v reciklazi smeti nasli svojo "trzno niso". Na nekem singapurskem forumu sem nasla taksno razdelitev garanguni-jev:
- Garanguni "nizjega razreda" bo prisel po smeti do tvojega praga.
- Garanguni "visjega razreda" te bo obral, ko bos odnesel smeti do njegovega praga.

Garanguni "nizjega razreda" so vecinoma brezdomci (predvsem starejsi ljudje, ki jih nihce ne more ali noce prezivljati - tukaj namrec ni "penzij"), ki z zbiranjem casopisnega papirja, kartona, plocevink ali steklenic sluzijo svoj vsakdanji kruh. Zdaj razumem, zakaj ti vcasih kaksna "auntie " v food court-u dobesedno iztrga prazno plocevinko iz rok. Tudi solarji zbirajo star papir po stanovanjih (na kar opozarjajo s hupami seveda) in obicajno najdeva v postnem nabiralniku obvestilo o dnevu pobiranja. Se pomnite, tovarisi, ko smo mi imeli podobne akcije in smo razredi med seboj tekmovali, kdo zbere vec papirja? :DGaranguni oz. Karanguni zbiralec papirja in kartona (vir).

Sodelavke so mi povedale, da je takih "nizjerazrednih" garanguni-jev vse manj, saj novodobni pobirajo le elektroniko (rabljene mobilce, TV-je, racunalnike), gospodinjske aparate in pohistvo. Ceprav vecinoma placajo za odsluzene zadeve, pa je za znebitev dolocenih (predvsem tezkih) zadev treba placati. In ker v Singapurju ne mores odvreci smeti "kr nekam", je tudi to vcasih dobrodoslo. Rabljene reci nato prodajo naprej, predvsem v Afriko. Reciklazni material (casopis, plocevinke, itd.) pa prodajo podjetjem, ki zbirajo reciklazni material in ga nato izvazajo. Baje so nekateri garanguni-ji nesramno bogati, ampak morda je to le urbana legenda (kakor tiste o super bogatih klosarjih).

No, zdaj mi je koncno jasno, zakaj sosedje puscajo kosovne odpadke kar pod blokom (to je namrec prepovedano v Singapurju) in zakaj ti tudi zelo hitro izginejo - poberejo jih garanguni-ji! Sedaj mi je tudi jasno, kam je izginila najina sedezna garnitura.

Kot se za dobo interneta spodobi, obstaja tudi online garanguru (se eden tukaj), kjer lahko prodate rabljene reci, casopisni papir, stara oblacila itd. Glede na veliko stevilo expatov (tujcev), ki pridejo v SG na delo za nekaj let (tako kakor midva), je to verjetno kar dober biznis. Veliko expatov sicer "priredi" t.i. garazno prodajo, kjer prodajo svoje reci, preden se odselijo nazaj domov, vendar je za to potrebno kar nekaj logistike. Midva, ki sva precej lena za take zadeve, bova sigurno prodala najine reci garanguni-jem :).

Lutke itd.

2010-05-11T22:01:00.002+08:00

Prejsnji teden smo med pripravo vzorcev za pretocno citometrijo nacele zanimivo debato. Ne spomnem se tocno, kako se je zacela, ampak ena od sodelavk je pripomnila, da ne mara klovnov. Kmalu smo se vse stiri strinjale, da nobena v sobi ne bi imela klovna. Ali je to izkljucno posledica gledanja filmov kot so It in Poltergeist je ze tema za drugo debato.

Od klovnov smo presle na lutke in prav tako se je vecina strinjala, da v spalnici ne bi imela nikakrsnih lutk.

Vendar pa ocitno nekateri ljudje zivijo z lutkami in to z lutkami iz izlozbe naravne velikosti. Kot na primer brat moje sodelavke Rachel (sicer umetnik), ki je nekoc nasel na ulici lutko velikosti otroka (za otroska oblacila) in jo odnesel domov. Ze vrsto let krasi njegovo dnevno sobo in veckrat jo z njegovim dekletom preobleceta in "okrasita" z raznimi modnimi dodatki kot je rozasta boa. Vse to pa ni nic posebnega v primerjavi s prijateljem (sicer malo cudaskim) moje PI (Principal Investigator), ki zivi z zensko lutko ze vrso let in jo redno preoblece vsak dan. Lutko (zal sem pozabila ime) prav tako odpelje s seboj na zurke ter celo na pocitnice. Kaj vse se pocne z lutko, si lahko le zamisljamo.

Vse to rahlo spominja na Chobits, japonsko mango (strip), v katerem glavni junak najde zapuscen PC v obliki dekleta, ga odnese domov, popravi ter z njim oz. njo vzpostavi pravi "cloveski" odnos. Kje je torej meja med zivim in nezivim? To je glavno vprasanje kultnega animeja Ghost in the shell (ki je btw inspiracija za Matrix triologijo), kjer se "lutka" oz. cyborg sama sprasuje, ce ima duso ali ne. No, do tako napredne umetne inteligence nas verjetno loci se kar nekaj casa, si pa lahko svojo "lutko" ze sedaj narocite pri podjetju Real Doll. Izbirate lahko med razlicicami v njihovem katalogu ali pa narocite individualno lutko (sprasujem se ali lahko izdelajo lutko po podobi npr. pokojne zene ali bivsega dekleta??). Izberete lahko tudi Boy Toy lutko, ki ima izgled deklet iz stripov in risank, ali pa narocite lutko z vilinskimi usesi in modre (ali kakrsnekoli druge) barve v stilu Avatar (lahko tudi dvospolno lutko). V glavnem, moznosti so neskoncne. In ja, obstajajo tudi moske lutke, ampak izbira ni niti priblizno tako pestra.

Vse lepo in prav, a problem nastane ko se uporabnik zeli lutke znebiti. Brat moje sodelavke in njegova punca sta se na primer odlocila, da bosta svojo otrosko lutko odvrgla. A kaj, ko se je med pogovorom o njuni nameri lutka premaknila (oba sta v to 100% prepricana) in zdaj si je ne upata odvreci! Ce dobro premislim, le kdo bi si zelel nakopati prekletstvo zapuscene lutke!

Sa Ding Ding

2010-05-04T22:06:00.001+08:00

Od mojega prihoda v Singapur (decembra!) nisva sla zurat, v zadnjih dveh tednih pa sva koncno imela razlog(e), da se odpraviva ven. Na Fischerspoon e r DJ set v Zouk, na 1st May "Music simposium", ki ga je organiziral Dimitrov sodelavec, in na koncert Sa Ding Ding v Dragonfly prejsnji petek (30. april).

Sa Ding Ding je "odkril" Dimitar na lokalnem MTVju in takoj sva se navdusila nad njeno glasbo. Se bolj navdusena sem bila, ko sem po brskanju po internetu ugotovila, da prihaja v Singapur! 26-letna pevka mongolskih in kitajskih korenin je resnicno nekaj posebnega in prav nic cudnega ni, da si je prisluzila naziv "azijska Bjork". Poje v kitajscini, tibetanscini, sanskrtu in jeziku, ki ga je sama "izumila" (ocitno ni le azijska Bjork, ampak tudi azijski J.R.R. Tolkien).

Koncert je bil super, njen glas je bozanski, vendar zal vse ni bilo tako, kakor smo vajeni v Evropi. Publika je namrec KA-TA-STRO-FA-LNA! Ceprav smo bili v "kitajskem klubu", kjer vecinoma nastopajo live kitajski bendi (cemur sledi ples na elektro-komercialne komade do jutra), publika ni bila ravno pri stvari. Nastop Sa Ding Ding je vecini sluzil kot glasbena podlaga ne pa kot nastop, kateremu bi posvetili posebno pozornost. Tudi prostor pod odrom ni misljen kot plesisce, temvec bolj kakor bar - prepreden je z mizami za katerimi se zbirajo druzbe prijateljev ob pijaci in celo prigrizkih. Kaj takega pri nas nikakor ne bi delovalo...predvsem nemogoce si je predstavljati mizo polno kozarcev in steklenic le meter od odra, kjer poteka koncert!

Vseeno sva se imela lepo in res sem vesela, da sem slisala in videla Sa Ding Ding v zivo. Ne morem pa nehati razmisljati kako dober bi bil njen koncert npr. v Krizankah. Totalen raztur! Ce slucajno bere to objavo kdo, ki predlaga glasbenike za natop na Drugi Godbi - definitivno priporocam Sa Ding Ding! Ce boste konec maja v Madridu, Zurichu ali Londonu pa nikakor ne zamudite njenega koncerta!
Utrinki s koncerta:

Ta Hello Kitty kitara je ostala na odru se od predskupin, ampak sem jo morala slikati ;P
Za konec se eden mojih najljubsih komadov - Mama Tian Na. Uzivajte ob poslusanju :)

"The bushido of the heel" - bushido visokih petk

2010-04-29T23:59:00.002+08:00

Imam prizgan TV in napol gledam dr. House-a. Tokratna pacientka je dekle "s skrivnostnimi simptomi", ki so se pojavili po prezurarani noci. Njena kolegica je pravkar ponosno izjavila, da sledi bushidu visokih petk. Bushido je pot samuraja, ki vkljucuje zvestobo gospodarju, odrekanje, trpljenje in v skrajnem primeru samomor (harakiri ali sepuku). Le kateri izraz bi bil bolj primeren za opis trpljenja, ki spremlja nosenje visokih petk??

Visoke petke izgledajo super, sexy, moj moz jih obozuje. Jaz sem se jih izogibala vecino svojega zivljenja s prirocnim izgovorom kako unicujejo hrbtenico (kot otrok sem namrec imela skoraj vse mozne ukrivljenosti hrbtenice: skoliozo, kifozo in lordozo). Sedaj sem pa kot nalasc pristala v Singapurju, kjer vecina deklet nosi zelo visoke pete. Ravno danes smo s sodelavko obcudovale nove cevlje nase "Research Officer" Tahire (tehnicne sodelavke v slovenscini, predvidevam). Na splosno se tukajsnja dekleta veliko bolj "zrihtajo" za v sluzbo kot pri nas in nekatere nosijo tako visoke petke, da sploh ne vem, kako prehodijo pot do pisarne. Tahira nam je zaupala, da se enostavno preobuje v nizke cevlje, ko ne more vec hoditi. Kaj pa vsa ostala dekleta? Ali uzivate v nosenju petk? Ali se za vsemi sexy nasmehi skriva neizmerna bolecina?

Prejsnji petek sva koncno sla zurat v Singapurju in obula sem svoje nove ceveljce s petko (zelo nizko, ampak nekje je treba zaceti). Glede na to koliko sva zapravila (alkohol je 100% obdavcen v SG), verjetno ne bova sla prav kmalu spet v kaksen klub. Glavni razlog, da sva sploh sla v Zouk je seveda Fischerspooner DJ set. Imela sva se super, spoznala sva dva Indijca (no, en je bolj malo govoril), ki delata v bancnistvu (ma kaj res al kaj?) in sta prvic v zivljenju spoznala znanstvenika (ma kaj res al kaj?). Jaz sem seveda pocakala do konca, ker sem absolutno morala govoriti s Casey-em. Spomnil se me je iz Mugello-ta (kjer sva se spoznala augusta 2008) in sva prav prijetno poklepetala (ceprav na kratko, ker je kmalu imel let na Bali). Se strinjate z mano, da mu ful pasejo brki ?Ta dan je Zouk praznoval 19. obletnico in pripravili so podelitev Zouk nagrad z modno revijo in plesnimi tockami. Dekleta so bila res super sexy, vecina tipov pa je bila dokaj gay-ish. En malo starejsi gospod je tudi dobil nekaksno nagrado, ma nisem razumela za kaj:

Izgleda, da je ta "nonic" dokaj pomemben tukaj v Zouku, ker je edino on lahko sel na oder med Fischersponner DJ setom (ne da bi ga izbacivaci odstranili). In na vsak nacin je hotel pojlubit Caseya, ki se mu je vljudno izogibal:

Se par utrinkov vecera:In kaksno vezo imajo petke z vsem tem ?? Evo, ta avtomat, ki je stratesko namescen pri izhodu iz kluba, pove vse: resilni ceveljci (balerinke) za bolece nogice za borih 7,5 €:

Vendar, pozor! V skladu z bushidom visokih petk je treba trpeti do konca. Ta avtomat je samo za pi*ki*e (* = c)

Azijska lepota

2010-04-22T22:42:00.003+08:00

Prejsnji teden smo se Slovenska dekleta (Mirjana, Zala & jaz) dobile na prvem srecanju SIBAS-a (Slovenian Business Association Singapore) v Singapurju. Kot nalasc nas je Zala povabila v Next Door Cafe, katerega lastnik je Srb (porocen s Singapurko) in spoznale smo tudi gospoda Radojkota Avramovića, ki je trener singapurske nogometne rezrezentance.

Vecer je bil prav prijeten in med drugim je debata nanesla na azijske moske. Pravzaprav sem debato zacela jaz, ker me je zanimalo se drugo mnenje. Meni se namrec azijski moski ne zdijo privlacni. Oziroma, bolje receno: azijski moski v Singapurju se mi ne zdijo privlacni. Nekaj casa nazaj sva se z Dimitrom sla igrico, ki pa je ze po parih minutah klavrno propadla. Predlagala sem namrec, da od postaje podzemne do ene izmed trgovin v podhodu stejeva "dobre" tipe (jaz) in dekleta (on). Igrica je propadla, ker Dimitar ni mogel tako hitro steti (potreboval bi naprstni stevec v stilu Ben Affleck). Dejstvo je, da je tukaj ogromno lepih deklet, ki s kratkimi krilci in dolgimi črnimi lasmi stopicljajo naokrog na (vcasih vrtoglavih) petkah, medtem ko dobrih tipov praktično ni. Odkar sem tukaj, sem videla enega res hudega tipa in še ta ni bil Azijec ampak mulat.

Torej, zakaj azijski moski, predvsem Kitajci, niso privlacni kavkazijskim zenskam? Z istim vprasanjem se ubada Paul (to je njegovo "english name" - anglesko ime), kolega iz Kitajske, ki obiskuje thai chi tecaj z Dimitrom. V soboto sva ga povabila na vecerjo, ker cez en teden odhaja nazaj na Kitajsko. Rekel je, da azijska dekleta obozujejo kavkazijske moske (in seveda obratno), vendar se kavkazijske zenske sploh ne zmenijo za kitajske tipe (to je rekel z vidnim razocaranjem). Tukaj v SG zelo velikokrat naletim na rasno mesane pare, vendar vedno belca z azijko in nikoli (do sedaj) obratno. Poznam sicer dve dekleti, ki sta poroceni s Singapurcem, vendar gre v obeh primerih za Singapurca indijskih korenin.

Torej, se vam azijci zdijo sexi? Bi si obesile poster z azijskim moskim na steno? Tu spodaj je nekaj primerov azijskih sexi tipov, ki mi jih je posredovala Mirjana, da mi dokaze, da le ni vse tako crno.

Takeshi Kaneshiro
Japonski igralec japonskih in tajvanskih korenin Ren DaHua (aka Simon Yam Tat-Wah)
Model in kasneje igralec iz Hong Konga
Jay Chou
Tajvanski glasbenik, pevec, producent, igralec in reziser

Leslie Kwok,

Evo koncno en Singapurec! Plavalec singapurske reprezentance in model. Leta 1998 ga je singapurska revija za zenske razglasila kot najbolj zazeljenega "samca". Henry Golding

Freelance voditelj, model in igralec iz Malezije (britansko-malezijskega porekla).

Kateri je pa vas najljubsi?

p.s. Ta objava ni v nobenem smislu misljena kot rasna diskriminacija, ampak le izraza moj pogled na mosko privlacnost. Na spodnjih dveh povezavah si lahko preberete o stereotipih, povezanih z azijskimi moskimi:
Asian Men under the American beauty standard
Sex & the Asian men

Zakaj je japonska hrana tako dobra?

2010-04-11T18:05:00.000+08:00

Kakor sem ze omenjala, je v Singapurju mogoce okusiti stevilne razlicne kuhinje: kitajsko, indonezijsko, malezijsko, indijsko, japonsko.... Ampak kjub veliki izbiri me vedno kakor magnet vlece k japonski. Zakaj? Ker je japonska hrana enostavno dobra.

Japonci so dolga stoletja ziveli izolirani na otocju, brez razvite zivinoreje, glavni pridelki so bili riz, strocnice (soja in mnoge vrste fizola), zelenjava in morski "pridelki" od alg do (zal) delfinov. Kljub skromnim sestavinam so uspeli razviti svojevrstno kuhinjo, ki ne prija le brboncicam, ampak tudi ocem.

Japonski rezanci

Najbolj posebni vrsti japonskih rezancev sta soba in udon. Soba so ajdovi rezanci, udon pa debeli rezanci iz psenicne moke.

Pred kratkim sem poskusila oroshi soba - ajdove rezance z naribanim daikon-om (belo redkvijo) postrezene z algami, gobicami, katsuobushi (naribani kosmici posusene in dimljene tune) in neznano rastlino. Kot prilogo k rezancem velikokrat postrezejo tempuro (ocvrta zelenjava, gobe ali rakci). Poskusila sem tudi soba cha (ajdin caj), ki se v nicemer ne razlikuje od vode, ki ostane po kuhanju ajde:

Udon so moji najljubsi rezanci in velikokrat jih naredim tudi doma. V malo vecjih supermarketih je mogoce dobiti upraseno jusno osnovo za udon (glavni sestavini sta sojina omaka in dashi - jusna osnova iz alge kombu in katsuobushi-ja). Jusno osnovo zavres (lahko dodas predhodno namoceno algo wakame ali gobice enoki), dodas rezance udon in kuhas 2 minuti. Tokrat sem rezancem dodala le narezano mlado cebulico in rezine kamaboko (procesirana in na pari skuhana mesanica bele ribe, tudi znana pod imenom "fish cake" - ribja tortica):
Udon so odlicni kot samostojna jed ali kot topla predjed. Tukaj sem si privoscila udon, tempuro in salmon don (skledica z rezinami surovega lososa, kumare in vlozene redkve takuan na sushi rizu).

Sukiyaki
Sukiyaki je "hot pot" (vroca posoda) jed, kar pomeni, da se sestavine pocasi kuhajo v kotlicku nad gorilnikom. Glavne sestavine so narezana zelenjava, gobice, tofu in tanke rezine govedine. Skuhane sestavine se pred zauzitjem (po zelji seveda) pomoci v surovo raztepeno jajce.
Dimitar uziva ob svojem sukiyaki-ju:
Sashimi in sushi
Da obozujem sushi ni skrivnost. Velikokrat ga naredim doma (odkar imam elektricni kuhalnik riza oz. rice cooker je se bolj enostavno), vendar le lososovega in vsasih tuninega. Ko jeva zunaj, si privoscim bolj eksoticne razlicice, kot je na primer morski jezek (uni sushi) - desno spodaj:
Teppanyaki
Vceraj sva koncno sprobala teppanyaki, kar sem si zelela vse odkar sem gledala anime Kiss me Licia, kjer je Licin oce Marrabio vodil restavracijo z okonomiyaki-ji. Teppanyaki je stil kuhanja na jekleni plosci imenovani teppan:
Na plosci je mogoce kuhati razlicne jedi, jaz sem poskusila teppanyaki z morskimi sadezi (jastog, kalamari, losos) in gobicami. Jed je podobna nasim jedem z zara, le da jo kuharji pripravijo direktno pred gostom:Dimitar je jedel okonomiyaki: rezance poprazene na zaru skupaj z zelenjavo, govedino in kalamari, ter spretno "pokrite" z jajcno omleto:Vse skupaj poplaknjeno s sakejem :)
Kaj pa slascice?
Koncno sem poskusila nepogresljivo "ribico" iz japonskih mang in animejev: obanyaki (oz. taiyaki). Testo (podobno tistemu za palacinke) vlijejo v kalupe za obe polovici ribice in vmes namazejo z razlicnimi nadevi - najbolj tradicionalna je pasta iz rdecega fizola azuki. Finckano :)
Druga slascica, ki sem jo poskusila, je dango. Gre za kroglice iz rizeve moke, ki jih nanizajo na palicico in prelijejo z razlicnimi sladkimi nadevi ali pomocijo v uprasene zadeve, kot je na primer sezam. Zelo okusno.
To so moje dosedanje izkusnje z japonsko kuhinjo v Singapurju. Upam, da jih bo se veliko vec in vsekakor bom o njih porocala, da sem vam malo sline pocedijo. :)

Petkova posodobitev

2010-04-09T14:26:00.000+08:00

Evo me spet nazaj po krajsem premoru :) Vceraj sem uredila se zadnje zadeve v zvezi z novo sluzbo in odprla singapurski bancni racun. V ponedeljek zacnem z delom v znanstvenem mestecu Biopolis in sicer na Institutu za imunologijo SIgN (Singapore immunology network). Ce se dobro odrezem v prvih 6 mesecih poskusnega obdobja, bom v Singapurju ostala vsaj do aprila 2013. Whish me luck :)

Tri mesece sem prezivela v Matrixu (kjer dela Dimitar), zdaj pa se selim v Immunos. Dimitrov sodelavec Roger (to je njegovo "western name", kitajska imena si je skoraj nemogoce zapomniti) nama je povedal, da so stavbe v Biopolisu zgradili na taksen nacin, da lahko prostore nadomestijo z nakupovalnimi centri, ce bi sla znanost po zlu. Really?? No, na sreco znanost v Biopolisu siba :)

Eden redkih hribckov v Singapurju vodi do Biopolisa. Ravno prav, da se fajn spotis pred vstopom v super klimatizirane prostore. Ker pa Singapurci mislijo na udobje svojih delavcev, se lahko na vrh hribcka (cca 200 m) odpeljes z avtobusom. Meni se je to zdelo smesno, ampak odkar se temperature visajo (maksimum dosezejo nekje maja), voznja v klimatiziranem busu kar prija. Avtobusi (t.i. shuttle buses) so prav tako na voljo do bliznjih food court-ov v casu kosila. Za kosilo je na voljo 1h med delovnim casom od 8:30 do 18h.

Kar se tice moje nove zaposlitve kot postdoctoral fellow......ne bojo l'hke,......ampak upam, da bo tudi kaj dobrih rezultatov (in predvsem clankov). Vsaj kar se tice opremljenosti in tehnicne podpore se mi zdi laboratorij v Immunosu super. In ko sem videla v hladilniku ogromne kolicine ze pripravljenega PBS v litrskih steklenicah, se mi je orosilo oko.

No, danes sem koncno doma in si bom seveda privoscila...ciscenje! Ja, prah se nazalost nabira tudi v Singapurju. Se dobro, da sem spila ogromno skodelico barkafeja (hvala, Zala!).

p.s. Med pisanjem bloga sem poplavila kuhinjo, ker sem pozabila dati odvodno cev pralnega stroja v odtok. Kaj takega se mi je zgodilo le na Dunaju pri Pikiju! Sreca v nesreci: sem vsaj dobro pomila kuhinjska tla :D
Lep petek vsem

Guinness in morski penis

2010-04-01T16:55:00.003+08:00

Pred dvema tednoma sva se v mocnem nalivu odpravila na St Patrick´s Day parado, ki bi se morala odvijati ob Singapurski reki. Zal je zaradi dezja parada odpadla, so se pa vsi nastopajoci in gledalci strpali v zavetje med dvema neboticnikoma in tam odplesali in odigrali svoje tocke. Pridruzila se jim je tudi cetica iz Star Wars, ki (predvidevam) izkoristi vsako priloznost, da se oblece v verjetno-ne-poceni kostume.

Po obveznem Guinnessu sva se po obrecni ulici Boat Q uay opravila proti domu. Boat Quay je pespot ob kateri so nanizane stevilne restavracije, katerih osebje prezi na mimoidoce turiste in jih skusa zvabiti na svojo teraso. V eni restavraciji so nama celo ponujali zastonj pivo! Zal sva ze jedla, tako da sva se hotela cim prej prebiti do konca ulice...vse dokler nisem v enem od "akvarijev" z morsko hrano zagledala tega:OMG! Kaj je to??? Izgleda kot...morski penis! Gospa iz restavracije in moj moz sta se zabavala naj mojo navdusenostjo nad tem nikoli-prej-videnim bitjem in gospa mi je dovolila narediti nekaj fotografij (verjetno v upanju, da bova morski penis tudi narocila).No, ja, seveda to ni morski penis (ceprav ga je en kuhar na youtubu ljubkovalno poimenoval "penis clamp"), ampak skoljka geoduck. Izvira iz ZDA (predvsem iz obal ob Washingtonu) in Kanade in jo ocitno za sladokusce uvazajo vse do Azije. Zaradi tega cena ni presenetljiva: skoraj 9€/100 gramov. O skoljki obstaja celo dokumentarec, saj sem na YT nasla tale napovednik:

Na razocaranje gospe iz restavracije, tokrat morkega penisa nisva narocila, je pa zagotovo na (vse daljsem) seznamu jedi, ki jih morava poskusiti. Spodaj se nekaj utrinkov iz dezevne parade za Dan svetega Patrika. Dress code: green :)

Kako se v Singapurju znebiti grdega pohištva

2010-03-30T22:49:00.004+08:00

Ker prvič živim kot podnajemnica (študentskih sob/stanovanj ne štejem), se prvič srečujem s problemom grdega nefunkcionalnega pohištva, s pomočjo katerega lastniki svoja stanovanja oglašajo kot opremljena.

Prva stvar, ki je nikakor nisem mogla prebaviti v najinem novem singapurskem HDB domovanju je bila ogromna, nefunkcionalna pisarniška miza "made in Canada" v kotu spalnice. Dan, ko sva končno našla zelo redki štirikotni ključ, ki ustreza kanadskemu patentu sestavljanja pisarniških miz, zaseda drugo mesto na moji lestvici najsrečnejših trenutkov v Singapurju. Prvo mesto je seveda zasedel dan, ko je Dimitar mizo končno razmontiral.
Druga stvar, ki mi prav tako ni šla (vse do danes) v račun, je sedežna garnitura. Kdo bi si želel imeti doma leseno sedežno garnituro brez nikakršnega oblazinjenja? "Kavč" sem sicer briljantno rešila z nakupom "pokrivala za vzmetnico" iz pene (IKEA), ki sem ga oblekla v rdečo prevleko za kovter, nad dodatnimi dvemi stoli sem pa čisto obupala. Stola sta namreč (bila) popolnoma nefunkcionalna, saj bi morali spremeniti razmerja človeskega telesa, da bi se lahko nanje normalno vsedli (predvsem dolžino goleni bi bilo potrebno zmanjšati na pol). No, na zgornji sliki lahko vidite, kako je najina predsoba-dnevna soba izgledala do prejšnjega vikenda: dokaj kulturen oblazinjen "kavč" brez prisotnosti ostalih dveh stolov, ki sem jih pred svojim pogledom skrila v sobo za goste. Žal pa so si tale "kavč" izbrali termiti za svoje domovanje, kar sva zgrožena ugotovila, ko sem med čiščenjem odmaknila rdečo blazino. Podučila sem se namreč, da termiti ne marajo svetlobe, ampak so očitno prilezli iz vseh mogočih lukenj v kavču na plano, po tem ko sem jim pod blazino podarila večno temo. Sicer nisva bila sigurna, ali gre za termite ali mravlje, ampak ko so očitno ne-mravlje pričele žvečiti leseni "prtiček" na mizi (kar je bilo mogoče razbrati iz vse večjega števila luknjic in kupckov "žagovine"), sva se odločila za termite. Žal sva pred tem že kupila zastrupljeno vabo za mravlje, s katero sva verjetno zastrupila enega izmed baby gekotov v najinem stanovanju. Naj počiva v miru.
Ker nisva hotela dodatno zastrupljati svojih sostanovalcev in seveda sebe, je Dimitar odnesel kavč ter za vsak slučaj še ostalo spremljevalno pohištvo (grda nefunkcionalna stola ter mizo) na skupni hodnik, kamor so eni izmed sosedov že odložili svojo staro posteljo. Ker je skupni hodnik na odprtem, je zelo primeren za špricanje pohištva z insekticidi. Pohištvo sva od sobote pustila zunaj, da se "razlufta", kar je bil očiten namig, da ga ne potrebujeva, saj ga danes zjutraj ni bilo več.

No, in tako sva se znebila grdega nefunkcinalnega pohištva. Sedaj morava to razložiti se lastnici.

Sadež dneva: Dragonfruit

2010-03-27T18:29:00.004+08:00

V Singapurju je sadje ali svež napitek iz sadja priljubljen poobedek. Moj mož pravi, da v življenju ni pojedel toliko sadja kakor tukaj. Kar je dobro :)
Kakor sem že omenjala, ima vsak Food court stojnico s sadjem in sadnimi sokovi. Kupiš lahko narezane kose sadja, sadna nabodala ali koščke sadja v lončkih. Okusno in osvežilno.

Začela sem z durianom, nadaljevala bom z drugimi, mnogo bolj okusnimi sadeži, ki jih doma v Sloveniji ne poznamo. Dragonfruit ali po naše zmajev sadež (tudi znan kot rdeča pitaya, latinsko Hylocereus undatus) je ime verjetno dobil zaradi svojega nenavadnega izgleda. Zmajev sadež je plod kaktusa, ki izvira iz Mehike, vendar ga sedaj na veliko gojijo v Jugovzhodni Aziji, predvsem v Vietnamu. V Singapurju ga je mogoče kupiti skoraj v vsaki trgovini z živili, narezanega na koščke ali zmiksanega v osvežilen sok pa ponujajo na stojnicah s sadjem. Kaktuse z zmajevimi sadeži so ponujali za kitajsko novo leto v Chinatownu.

Dragonfruit je rahlo sladko-kiselkastega okusa in poln drobnih črnih semen. Zelo enostavno ga je olupiti, ker "koža" kar sama odstopi od sredice. Je zelo osvežilen in najbolje prija ohlajen.Lahka večerja za (večno) soparne dni: dragonfruit in mango. Dober tek :)

Durian, kralj sadežev

2010-03-26T09:21:00.001+08:00

Kakor je lev kralj živali, je durian kralj sadežev. Vsaj v Jugovzhodni Aziji, predvsem Indoneziji in Maleziji, od kod izvira, ter v Singapurju, kamor ga v velikih količinah uvažajo.

Vsako jutro, ko se z možem na poti v službo sprehodiva mimo tržnice, naju pozdravi "posebni" vonj durianov. Vonj je resnično močan in v njem je mogoče zaslediti žveplo (rahlo spominja na merkaptoetanol-moji bivši sodelavci veste, kako "diši"). Zaradi tega je durian prepovedan na postajah podzemne in na samem vlaku, v hotelih in drugih zgradbah. Ljudje se šalijo, da bi morali evakuirati celotno stavbo, če bi kdo pustil durian, da zgnije v kakšnem skritem kotičku.

Stojnica z duriani na naši tržnici obratuje s polno paro, saj Singapurci ta sadež obožujejo. Prodajalci z mačeto odprejo sadež in iz prekatov v notranjosti vešče odstranijo rumeno pulpo, jo stehtajo in zapakirajo. Tako sva tudi midva domov odnesla koščke tega sadeža, da ga končno poskusiva. Žal trditve oboževalcev duriana, da okus ni prav nič podoben vonju, ne držijo. Okus je namreč prav tako ogaben. Vsaj moja prva (in doslej zadnja) žlica te rumene čežane (takšna je namreč konzistenca sadeža) je bila verjetno najslabša jed, kar sem jih kdaj poskusila. Dimitar je vstrajal in pojedel kar polovico vsega, kar sva kupila. Ostalo je, zavito v 10 vrečk, romalo v tunel za smeti. Stanovanje je še cel dan smrdelo, tako da bova durian naslednjič jedla zunaj. "Naslednjič ??", se boste vprašali. Lokalci so nama razložili, da moraš pojesti več duriana, da se nanj navadiš in z vsako pokušino je njegov okus boljši. Na vonj sva se že navadila, ali se bova tudi na okus?Duriani na tržnici Ghim Moh
Slaščice na osnovi duriana
Durianovi bonboniDurian je inspiracija za zanimivo zunanjost teatra Esplanade Teater Esplanade malo bližje

Tim Burton did it again

2010-03-22T17:35:00.002+08:00

Alica v čudežni deželi je moja najljubša Disneyeva risanka. Pred kakim mesecem sem končno kupila tudi knjigo Lewisa Carolla, in sicer "The annotated Alice", ki vsebuje obsežne razlage matematičnih in lingvističnih ugank ter premetank s katerimi je zgodba prepredena (Charles Lutwidge Dodgson aka Lewis Caroll je namreč bil matematik in logik). Še upoštevate še dejstvo, da je Burtonov Edward Scissorhands eden mojih najljubših filmov, lahko razumete moje navdušenje, ko sem pred kakšnim letom izvedela, da Burton snema Alico v čudežni deželi (z Johnny Deppom v vlogi Norega klobučarja). Burtonov rahlo grotesken način pripovedovanja in pravljična scenografija sta se mi zdela zmagovalna kombinacija za upodobitev nove Alice. Vse dokler si to soboto filma nisem ogledala. S simpatičnimi 3D očali.

Vsem tistim, ki ste se zgražali nad Burtonovim rimejkom Planeta opic (original iz leta 1968 je zelo visoko na lestvici mojih naj filmov), naj povem: "He did it again!". Zadnje čase se vse prepogosto dogaja, da režiserji na platnu izživijo svoje vizije v obliki spektakularnih posebnih efektov in ob tem pozabijo na vsebino. Dejstvo je, da je nova Alica v čudežni deželi dolgočasna, zgodba nima pravega ritma, scene med sabo niso povezane, mnogi liki sploh niso razviti (razen vizualno), ampak so tam le zaradi originala (npr. smejoča mačka in gosenica, ki kadi vodno pipo). Alica (Mia Wasikowska) je brez energije, Anne Hathaway v vlogi bele kraljice mi sploh ni všeč, Helena Bonham Carter (partnerica Tima Burtona) je itak samoumevna izbira za Rdečo kraljico in celo Johhny me ni prepričal v vlogi Norega klobučarja. Če povzamem: en velik MINUS.
Ob vsej reklami, katere je bil film deležen, so pozabili poudariti, da je primeren za otroke nekje do maksimalno 10 let starosti. Takšen je namreč nivo zgodbe. Vseeno pa Burton ni razočaral s prečudovito scenografijo, kostumografijo in "character design-om" (načrtovanjem likov). Animirani lik smejoče mačke (Cheshire Cat) je fantastičen! In Aličina garderoba je prečudovita.

Še en nasvet: če ste si ogledali Avatar v 3D, ne pričakujte nič podobnega pri Alici.

Singapursko podzemlje

2010-03-19T16:29:00.006+08:00

Singapur se širi v vse smeri in bolj kot gre s stolpnicami v višave, vse večje in globlje postaja njegovo podzemlje. Postaje podzemne železnice so običajno kar zlite s podzemnimi nadstropji nakupovalnih centrov in le-ti so med seboj prav tako povezani pod ali nad zemljo. Praktično si povezan z vsemi večjimi centri vse od trenutka, ko vstopiš na vlak. In niti enkrat samkrat ni potrebno iti na površje.
Pod zemljo je živahno, hladno in ni avtomobilov. Le ob večjih dogodkih, kakor je na primer IT Show, enostavno ni dovolj prostora za vse.

Vesela druščina: Hello Kitty, Doraemon in Domo

2010-03-18T09:31:00.006+08:00

Številni risani in animirani liki so v zadnjih desetletjih postali del ne le Japonske (od koder večinoma izvirajo), temveč na splošno Azijske kulturne identitete. In Singapur seveda ni izjema.

V poplavi takšnih in drugačnih likov pa so redki uspeli preživeti desetletja in si priboriti status pop ikone. Med slednje definitivno spadajo Hello Kitty, Doraemon in nekoliko bolj aktualen Domo.

Čeprav je Hello Kitty val zadel evropske obale šele pred kratkim (za kar se moramo verjetno zahvaliti švedski verigi trgovin z oblačili), japonska mucica osvaja potrošnike že od daljnega leta 1974. Hello Kitty ne izhaja iz japonske risanke, kakor mnogi ljudje zmotno mislijo, ampak je bila ustvarjena z izključnim namenom "krasiti" izdelke. Prvič se je pojavila na torbici za kovance iz polivinila, danes pa Hello Kitty najdemo na vseh mogočih predmetih: od prenosnega telefona do avtomobila. Paradnega konja oz. mačko japonskega podjetja Sanrio spremljajo še številni drugi liki, kot sta žaba Kero Keroppi in pingvin Badtz Maru. Slednji se je mednarodni javnosti predstavil v vlogi maskote FIBA 2006 svetovnega prvenstva v košarki, ki je potekalo na Japonskem. Popoln seznam likov podjetja Sanrio si lahko ogledate na tej povezavi.

Hello Kitty prenosni telefon, ki sem ga od prijateljev dobila za 30. rojstni dan. Thanx guys ;)

Hello Kitty avto, soseska Ghim Moh, Singapur.

Kero Keroppi in Badtz Maru.

Le kdor je v mladosti spremljal japonske risanke ve, da je Doraemon robot-mačka. Prvič se je pojavil leta 1969 v istomenskem stripu (oz. japonski mangi) risarskega dvojca Fujiko Fujio in čez desetletje prerasel v zelo priljubljeno animirano serijo, ki se je leta 2005 zaključila s presenetljivimi 1049 epizodami. Ta simpatični modri robot iz 22. stoletja s časovnim strojem pripotuje v sedanjost in postane najboljši prijatelj desetletnega šolarja. Doraemon ima na svojem trebuščku "štiridimenzionalni" žep, iz katerega lahko izvleče številne pripomočke (kot na primer vrata, ki te popeljejo kamorkoli), s katerimi "uresničuje" želje svojega mladega prijatelja. Seveda zgodba ne bi bila zanimiva, če se ne bi vsakokrat kaj zapletlo (v stilu "pazi kaj si zaželiš, saj se lahko uresniči").

Moj spalni pripomoček: Doraemon frotirasti "povšterček".

Plišasti Doraemoni v eni izmed trgovin z igračami v Singapurju.

Kaj pa Domo? Kaj sploh je Domo? Mojega moža spominja na drek (z usti). Domo oz. Domo-kun seveda ni drek, ampak od leta 1998 maskota japonske televizijske postaje NHK. Za razliko od drugih popularnih ikon Domo ni risani ampak plišasti 3D lik in nastopa v številnih promocijskih "stop-motion" animacijah omenjene TV postaje. Izlegel se je iz jajca in živi v jami skupaj z ostarelim zajcem in dvema netopirjema. Zelo rad gleda televizijo in ko je razburjen, glasno prdi. Plišasti Domo, ki sem ga dobila za darilo ob nakupu majice.

Stojnica z Domo majicami in ogromnim plišastim Domotom na božičnem sejmu igrač (nakupovalni center Takashimaya, Singapur).

Jaz sem postala Domotova oboževalka po tem, ko sem na YouTube (ob iskanju pesmi Mad World iz filma Donnie Darko) naletela na video "Domo Darko":

Zakaj so tej liki tako popularni? Kaj nas na njih pritegne? Zakaj so tako kawaii (luštni)? To je ena izmed najbolj varovanih japonskih skrivnosti.
Kateri pa je vaš najljubši?

En Michael Jackson, prosim

2010-03-16T17:46:00.008+08:00

Danes zjutraj sem na televiziji po dolgih letih naletela na Michael Jacksonov videospot I'm bad. Video je režiral Martin Scorsese in v njem igra celo Wesley Snipes! Presenečenju navkljub pa moja današnja objava ni namenjena nedavno preminulemu kralju popa, ampak znameniti singapurski osvežilni pijači.

"Pridi, greva na Michael Jacksona," me je po kosilu v Holland Village food court-u povabil Dimitar. Ko sem na stojnici videla dve veliki posodi, eno s sojinim mlekom in drugo s temno zdrisastjo snovjo, me je vse minilo. Žal nisem ljubitelj sojinega mleka (razen čokoladnega), ker ima zame okus po surovem grahu. Moj mož pa Micheal Jacksona obožuje in si ga privošči vsakokrat, ko obiščeva Holland Village.
Torej, Michael Jakson je mešanica sojinega mleka in grass jelly (chin chow po kitajsko, dobesedni prevod v slovenščino bi se glasil travna želatina). Pijača naj bi dobila ime po tem, ko je pevec izdal hit Black and White (črno in belo), saj v kremasto belem sojinem mleku plavajo koščki temno rjave želatine.Seveda ne bi bila pravi farmacevt, če se ne bi poglobila v izvor "travne želatine". Google-klik-wikipedija in odgovor je tu: želatino pridobivajo iz rastline Mesona chinensis, ki spada v isto družino kakor meta (Laminaceae). Posušene liste in stebla omenjene rastline zavrejo v vodi skupaj s kalijevim karbonatom, pridobljeni sok skuhajo in ga nato ohladijo, pri čemer mešanica gelira.Levo: Mesona chinensis, desno: grass jelly iz konzerve.

Zakaj pa mešanica sploh gelira?
Rastlina Mesona chinensis vsebuje polisaharide (dolge verige sestavljene iz posameznih sladkornih molekul), ki tvorijo nekakšno 3D mrežo, v katero se lahko "ujamejo" molekule vode. Po ohlajanju dobimo iz take mešanice gel. Molekule vode se namreč v mrežasti strukturi ne morejo več neomejeno gibati (kakor običjno v tekoči vodi), ampak so "zamrznjene" podobno kakor v ledu. Od tod tudi ime gel, ki izhaja iz latinskega gelu (led, mrzel) oz. gelatus (zamrznjen, nepremičen). Na enak način dobimo želeje iz različnih vrst morskih alg (predvsem Gelidium amansii), bolj znane pod imenom agar-agar. Prav tako so polisaharidi tisti, ki omogočajo konzistenco Aloe vera gela.
Drugače je pri klasični želatini živalskega izvora, kjer geliranje s svojo 3D mrežo omogoča beljakovina prisotna v kosteh, hrustancu in koži živali - kolagen. Glavni vir želatine so stranski produkti mesne in usnjarske industrije, predvsem živalske kosti in prašičja koža. Želatino (žolco, aspik) je mogoče narediti tudi doma iz npr. svinjskih parkljev in repkov ter telečjih kosti.3D struktura kolagenskega (levo, vir) in agaroznega gela (desno, vir)

Kakorkoli že, geli, želatine in želeji nas danes spremljajo povsod: od prehrambenih izdelkov, zdravil in kozmetičnih proizvodov vse do singapurskega Michael Jacksona. Sedaj ko vem, da je popolnoma rastlinskega izvora (ko sem zagledala tisto temno snov je moja prva asociacija bila nafta), se bom morda le opogumila in enega tudi spila.

Zakaj ne grem nikoli več na Singapore IT Show

2010-03-14T23:58:00.005+08:00

Od 11. marca do danes se je v Singapurju odvijal IT Show 2010. Mene sicer tovrstne zadeve ne zanimajo kaj preveč (razen kakšnih luštnih ne ravno uporabnih gadget-ov), Dimitar pa si je želel zadevo ogledati in sva šla.

Že postaja podzemne je bila nekoliko neobičajno polna ljudi in gužva se je le stopnjevala do nakupovalnega središča Suntec City. Tam sva dobesedno padla v tok ljudi in se skupaj z njimi prerinila v drugi del stavbe, kjer je potekal sejem elektronike oz. informacijske tehnologije (IT). Kot prvo naj povem, da to ni običajen sejem na kakršne smo navajeni doma v Sloveniji in drugod v Evropi. Midva sva zaradi pretirane gužve že čez 5 minut imela vsega dovolj, ampak za Singapurce gužvanje ni nič neobičajnega. Medtem, ko sva midva izgubljala živce, so se domačini prav veselo prebijali skozi množico ljudi, se prerivali ob stojnicah in se zabavali ob številnih promocijskih nagradnih igrah. Nekateri so prišli s celotno družino, kakor da gre za družinski obisk zabaviščnega parka. S slednjim celo obstaja podobnost - čakanje v vrstah! Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem doumela, zakaj ljudje čakajo v teh dolgih vrstah in nato sem poskušala razložiti še Dimitru, ampak njegovi možgani so se osupli upirali vsakršni razlagi in se spraševali le "Zaštooo (zakaj)?" Torej, ugotovila sem, da ljudje čakajo v neskončno dolgih vrstah, da jih "oseba odgovorna za vrsto" spusti do pulta, kjer se lahko registrirajo in dobijo številko za naslednjo čakalno vrsto do pulta za stranke. To ni šala! Ljudje so na tak način čakali (predvidevam tudi po več ur) za storitve kot so naročnina za kabelsko televizijo, internet ali mobitel, kakor da bi jih talali zastonj! V resnici dobiš le kak manjši popust in pa darilo ("zastonj" DVD predvajalnik ali kaj podobnega). Zakaj sploh obiskati IT Show? Definitivno ne zato, da "malo pogledaš kaj je novega na trgu" kakor midva. IT Show obiščes, če točno veš kaj boš kupil (ljudje so večinoma prišli po flat TV, prenosni računalnik ali printer). To pomeni, da že prej na internetu preveriš kaj bodo na sejmu prodajali, izbereš željeni artikel/artikle preden se odpraviš na sejem in preveriš točno lokacijo stojnice oz. stojnic, kjer izdelke prodajajo. Nato se psihično pripraviš in greš na sejem. Če imas srečo in izdelka niso razprodali, se domov vrneš zadovoljen in presrečen, kakor tile kupci na spodnji sliki.Postaja podzemne med potekom sejma IT: ljudje domov veselo nosijo ali peljejo (na vozičkih) nove prenosne računalnike, printerje in druge elektronske zadevščine.

Aja, in 3D televizija je najnovejši hit! Sony se zahvaljuje Avatarju (najbrž).Gospod preizkuša 3D TV s priloženimi 3D očali.

Gospe, gospodične, strici in tete

2010-03-12T23:52:00.002+08:00

Zadnjič me je en deček v trgovini ogovoril z "auntie" (teta) in mislila sem si "glej ga zlomka, tudi tukaj rečejo otroci odraslim neznancem teta oz. stric, kakor v Sloveniji". Da pa le ni tako, me je prijazno poučila Miss Betty, ki dela v tajništvu Inštituta za bioinfarmatiko, po tem ko sem jo v e-mailu napačno naslovila. Glede nato, da izgleda stara okoli 40 let (lahko tudi več, Azijke namreč zelo dobro izgledajo za svoja leta), sem predvidela, da je Mrs (gospa) - ampak očitno ni, ker me je opozorila, da se tako naslavlja samo poročene ženske. Ojojojoj, ke sramota ;_;. V glavnem, v Singapurju lahko vsem ženskam rečeš Miss (gospodična), tudi če so že none in za naslavljanje v pisni obliki je najbolje uporabljati obliko Ms, ki je nevtralna (tako za poročene kot neporočene ženske).
Miss B mi je prav tako razložila da vsi Singapurci (ne le otroci) uporabljajo izraza "auntie" (teta) and "uncle" (stric) za nagovarjanje neznancev. Brala sem, da to ni le značilnost Singapurja, ampak tudi v ostalih azijskih državah (v Maleziji, Koreji, na Tajskem in Japonskem) starejše ljudi nagovarjajo kot strice in tete, saj je to znak spoštovanja. Prav tako ni nič neobičajnega, da te starejši ljudje pozdravijo kot strica ali teto. To bi prav rada doživela - da mi kaka nonica reče "auntie"!

Malo za smeh: spodaj lahko poslušate Singapursko teto, ki govori Singlish :D

Kazni v Singapurju

2010-03-11T14:33:00.004+08:00

Ko sem ljudem omenjala, da odhajam v Singapur, je prva reakcija skoraj vedno bila: "Aha, tam pa ne smeš žvečiti čigumov!" Res je. Žvečilni gumiji so prepovedani, kaj šele da bi prežvečenega pljunil na tla. Baje da so žvečilke prepovedali po tem, ko so se nekajkrat zataknila vrata podzemne (MRT), ker so bila preprosto zlepljena skupaj. Kazen (fine) za žvečenje na postaji podzemne ali na vlaku: do 500 SG$ (250 €).

No, poleg čigumijev je v Singapurju še cela vrsta prepovedanih in s kaznijo plačljivih dejavnosti, zaradi česar si je Singapur prislužil naziv "a very fine city":
- Prepovedano je odvreči na tla kakršnekoli odpadke, vključno s cigaretnimi ogorki. Fine: prvič plačaš med 200 in 1000 SG$ (odvisno od velikosti odpadka) ali pa moraš opraviti 12h družbeno koristnega dela (ali oboje). Za ponavljajoče kršitelje lahko fine naraste do 5000 SG$.
- Na postajah MRT in na vlakih je prepovedana vsakršna hrana in pijača ter predvsem duriani (najsmrdlivejši sadež sploh). Fine: 500 SG$.
- Okrog svojega stanovanja/hiše ne smeš imeti stoječe vode (na primer v podstavkih za rože). Menim, da bi ta ukrep za zamejitev širjenja komarjev morali sprejeti tudi pri nas (vsaj v Luciji so mnogi sosedje v sodih stoječe vode dobesedno gojili komarje). Fine: prvič dobiš domov opozorilno pismo, drugič kazen 200 SG$.

- Na javnih mestih in (celo) po svojem stanovanju ne smeš hoditi gol. (Oziroma, nihče te ne sme videti in prijaviti.) Fine: do 2000 SG$ in do 3 mesece zaporne kazni.
- Posedovanje in uporaba petard in raket sta prav tako prepovedana. Fine: do 10 000 SG$ in dve leti zapora. Sedaj mi je jasno, zakaj je bilo za Kitajsko novo leto tako zatišje. Distribucija pirotehničnih izdelkov se prav tako kaznuje z zaporom in "s šibo po riti". Ja, prav ste slišali. Moški od 16 do 50 leta so za določena kazniva dejanja deležni šibe (do skupno 24 udarcev). Neverjetno ampak resnično.Druga kazniva dejanja, na katera morajo biti pozorni predvsem tujci, preden vstopajo v državo:

- V Singapurju je prepovedano posedovanje, distribucija in prodaja obscenih artiklov, publikacij, DVD-jev, CD-jev in programske opreme. Ob podrobnem carinskem pregledu ti vsakršne pornografske zadeve zaplenejo. Zasežejo lahko tudi stvari, ki se Zahodnjakom ne zdijo "pornografske", ampak tukaj so standardni drugačni. Na Singapurski televiziji so besede kot sta "fuck"in "shit" cenzurirane, prav tako golota in ljubezenskih prizorov v filmih NI (običajno zamrznejo sliko ali pa je dogajanje v počasnem posnetku). Še dobro da obstaja internet, ja.
- Tukaj je homoseksualnost (predvsem med dvema moškima) še vedno kriminalizirana. Če dva moška v javnosti ali privatno izvajata "večje neprimernosti" (act of gross indecency - ne vem kaj vse naj bi pod to spadalo), jima grozi do 2 leti zaporne kazni.
- Najbolj nepripročljivo pa je imeti kakršenkoli opravek s prepovedanimi drogami, saj ima Singapur enega najstrožjih zakonov proti drogam. Za posedovanje manjših količin prepovedanih substanc grozi zapor (tudi dosmrtni) in šiba, posedovanju večjih količin (npr. 15 g heroina, 30 g kokaina, 500 g marihuane) pa sledi smrtna kazen z obešanjem - tudi za tujce, brez izjem.

Morda se vse te kazni slišijo grozno, vendar vsaj do sedaj nisem imela nikakršnih težav s singapurskimi oblastmi. Če želiš živeti tukaj, moraš pač sprejeti tukajšnja pravila. Ko sem žejna na vlaku, počakam, da izstopim in zapustim postajo ter šele nato pijem. Smeti že prej nisem metala na tla - razen čigumov moram priznati. Teh ne žvečim več, ker jih ne moreš nikjer kupiti (uvoz in distribucija žvečilnih gumijev sta prav tako prepovedani, razen nekaterih izjem) in moram reči, da jih sploh ne pogrešam. In lepo je hoditi po pločnikih, trgih in ploščadih, ki niso posuti z grdimi neodstranljivimi madeži (saj veste, na kaj mislim?).

Iz konteksta : Razmišljanja ob dnevu žena

2010-03-09T15:37:00.004+08:00

Včeraj, na dan žena, sem si ogledala dokumentarni film Il corpo delle donne (Žensko telo) o vlogi ženske na italijanski televiziji. 24 minut nas avtorica Lorella Zanardo bombardira s prizori iz različnih zabavnih oddaj, ki služijo kot podlaga za razvijanje njenih misli, teorij in vprašanj o ženski televizijski podobi. Dokumentarec je morda res nekoliko amaterski in prenasičen, vendar daje odlično odskočno desko za razvoj posameznih idej, morda celo v serijo dokumentarnih filmov.

Za razliko od tipičnega "feminističnega" pristopa, ki vali krivdo na moške in do njih goji gnev, film v ospredje postavi vprašanje "Zakaj?". Zakaj italijanske ženske ne protestirajo? Zakaj ne reagirajo na konstantno poniževanje? Zakaj je potrebno imeti moške atribute za uspeh? Zakaj se ženska ocenjuje z moškimi očmi? Ja, ženske smo se emancipirale, imamo volilno pravico, imamo enak delavnik kot moški, lahko opravljamo skoraj vse poklice,...ampak- še vedno pod moškimi pogoji. Kakšna bi bila televizija, če bi o njej odločale ženske? Bi naokrog skakljala napol gola dekleta, ki imajo le redkokdaj priložnost odpreti usta (kdor spremlja italijanske oddaje ve, o čem govorim)?

Vendar, stvari so takšne kakršne so in če dekle želi uspeti na televiziji (italijanski vsaj) mora biti pripravljeno na vlogo, ki jo bo morala odigrati. In predvsem gledati na vse skupaj kakor na en velik cirkus. Kot na primer ena izmed starlet pravi: "Delala sem kot manager v velikem podjetju. Zdaj sem jaz izdelek. In ta izdelek prodajam na trgu show business-a." Če pomislim, mar ni veliko enostavneje prodajati svoj videz, ki je tako očiten in neposreden, kot pa vlagati svoje znanje in sposobnosti v prodajo izdelka, storitve, ideje ali iluzije nekoga drugega? In zakaj bi moralo dekle garati za mizerno plačo na brezveznem delovnem mestu, če ima to srečo, da jo je narava obdarila s prelepim obrazom in telesom? Če se želi dekle preživljati na ta način, naj torej sprejme tudi vsa ponižanja, ki so del službe. Moj mož enostavno pravi: "Same so želele biti slavne."

Res je, če si lep, si lahko idelek. Lepota se prodaja. Vse lepo in prav, vendar v tem modelu ni prostora za starce. Zaradi tega se dogaja tole:

In čeprav je (več kot očitno) trenutno gonilo sveta trg, si vseeno kot ljudje ne bi smeli dovoliti tako zaslepljenega in kratkoročnega pogleda. Kakor italijanski filozof Umberto Galimberti pravi: Ne napravimo liftinga našemu obrazu, ampak našim idejam. Odkrili bomo, da mnoge ideje, ki se v nas porajajo ob vsakodnevnem gledanju televizijskega show-a lepote, mladosti, spolnosti in telesne popolnosti, v resnici služijo za skrivanje naših osebnosti pred nami samimi in pred drugimi. (...) S tem tvegamo, da bomo umrli kot neznanci samim sebi in drugim.

Toda, zakaj bi se jaz kot povprečen človek, sploh ubadal s takimi vprašanji? Lorella Zanardo v zaključnem delu dokumentarca prizna, da je mnoga leta verjela, da se je televizija ne tiče. Vendar te podobe iz televizorja skačejo v naše domove, vzbujajo naše fantazije, zaposlujejo oči naših otrok, napadajo svet. Potem se ne moremo čuditi, da se že deklice v vrtcu ne želijo igrati z "ne-modrookomi, ne-dolgolasimi" vrstnicami, kakor je pred kratkim zapisala Mami Sandra.

Urbani kuščarji

2010-03-08T18:16:00.002+08:00

Tokrat par fotk najinih sostanovalcev gekonov. Predvidevam, da gre za vrsto Gehyra mutilata, ki je ena izmed najbolj razširjenih vrst hišnih gekonov v Singapurju.
Verjetno gre za družinico, saj sva skupno videla dva večja (7-10 cm) in dva majhna (2-3 cm) kuščarja, in prebrala sem, da samička običajno izleže dve jajčeci. Po stanovanju se potikajo le ponoči, čez dan pa se skrivajo v zidnih špranjah ali za "zunajzidnimi" cevmi. V kuhinjski omarici jih ni več zaslediti, odkar sem izpraznila vso navlako, ki se je nabrala od prejšnjih stanovalcev.
Gekoti so popolnoma nenevarni in pravzaprav celo koristni, saj se hranijo z žuželkami. V stanovanju tako še nisem opazila nobenega pajka in druge golazni, razen vseprisotnih mravelj faraonk in osamljenega primera ščurka, ki je verjetno že zastrupljen prilezel po "tunelu za smeti" in izdihnil pod najino posteljo. Edino na kar sva pozorna je, da naokrog ne puščava odprte hrane. Sicer ne vem, ali gekoni jedo pecivo, ampak tale na spodnji sliki naju je pričakal v odprti vrečki piškotov.
Kot vidite so gekoti prav luštna in koristna bitja in edino kar me pri njih moti so pokakani zidovi. Prav tako kakor sam kuščar, se tudi njegov drekec upira sili gravitacije in ostane lepo na zidu.